Se še spomnite, kako je bilo 10, 15 let nazaj? Že dvajset minut pred prenosom se je družina usedla pred televizijo, pokomentirala trenutno stanje v svetovnem pokalu, znana pesem pa je napovedala začetek prenosa. Jure Košir, Mitja Kunc, Rene Mlekuž....in vražje Slovenke, Alenka Dovžan, Urška Hrovat, Nataša Bokal, Špela Pretnar....za njih smo dobesedno skakali, zamudili nismo niti enega slaloma, prekinjali smo praznovanja, da smo se lahko v petindvajsetih zgrnili okoli televizije, saj je bil "naš 2. po prvi vožnji". Ob medalji slavje, ob odstopu veliko razočaranje. A vedeli smo, da bo naslednjič verjetno boljše. Lepo je bilo 10, 15 let nazaj.
Danes sem po italijanski športni oddaji prešaltal na TV SLO 2. Val Gardena, Superveleslalom, moški. Urban Laurenčič se s svojim strokovnim sokomentatorjem trudi delat prenos zanimiv..."Pa kaj se trudiš!?". Dobro, to ti je delo. Ti se kar trudi. Medtem pa se sprašujem. A kdo to sploh še gleda? Razumem tiste, ki jim je smučanje blizu. Tudi sam spremljam rokomet, ko naši igrajo sramotno slabo. Rokometa ne spremljam zaradi naših, temveč zaradi športa samega. Kako pa naj spremljam smučanje? Kje so naši? Od štirih dva vedno odstopita. Kaj se gremo, Slovenčki? Sošolec bi me pokaral, češ, to je najboljše kar imamo...žalostno. Zakaj potem ne sodelujemo v curlingu na svetovnem prvenstvu? Tudi v Sloveniji je nekdo verjetno najboljši v tem? Skratka-tuga, nič od nič! Andrej Jerman je še edini, ki rešuje slovensko čast z neko konstanco, ostalo pa so bolj muhe enodnevnice, o katerih se pa piše, kot da bi bili olimpijski prvaki.
Morda (verjetno) pričakujem preveč. Slednja je ob neuspehih pogosta trditev. Smo majhni, toda razviti! Bogi, ampak razviti in napredni. Dejmo si to že enkrat priznat. Že dejstvo, da imamo v kolektivnih športih enakovredne uspehe kot v posamičnih, nam lahko zapre usta ob tovrstnih izgovorih...Dejmo Slovenci, s ponosom naprej!
LP, Gomi
19 december, 2008
16 december, 2008
Italjani in pašta
"Brez pašte mi živeti ni!" bi lahko tudi bil naslov. A se ne mislim toliko norčevati, čeprav bi se lahko. Danes so mi delilci brezplačnih časopisov (kot vsak dan) porinili v roke enega izmed takih, ki jih v Rimu tiskajo za mimoidoče. Podobno kot v Ljubljani Žurnal 24, saj veste ... in glej ga zlomka, tudi ta se kliče 24...24 minut je naslov časopisa :) Zanimivo, morda izvirno? Ocenite sami. Zakaj vam to pravim. Na prvi strani novica z naslovom - Inflacija dol, pašta in kruh gor. Ja dragi moji, njim je pašta pomembna kot kruh, če ne celo še bolj. Če imamo Slovenci kruh in mleko, imajo oni pašto in kruh. Če sem že tu, naj dodam, da je cena pašte v mesecu novembru narasla za 30 %, glede na oktober. Ne vem kako tega ne opazijo pri mojem kolegu, kjer sem še vedno jedel pašto, ko sem prišel na obisk. Pa saj je ok, vsaj niso škrti. Pašta je nenazadnje dobra, sploh če je ne ješ vsak dan. No kolega in ostali Italijani pa vseeno ne bodo obubožali, saj se je npr. cena bencina in nafte znižala za 10,4% oz. 8,6 %.
Jaz lahko rečem, da ne občutim ničesar. Pašte si skoraj nikoli ne delam, saj jo jem dostikrat v menzi, tankam pa prav tako ne.
Kako nezanimivi časopisi.... !
Lp, Gomi
Jaz lahko rečem, da ne občutim ničesar. Pašte si skoraj nikoli ne delam, saj jo jem dostikrat v menzi, tankam pa prav tako ne.
Kako nezanimivi časopisi.... !
Lp, Gomi
12 december, 2008
Hvala vam, gradbinci
To je za graditelje dvorane, kjer imamo treninge... hudi nalivi danes in v preteklih dneh namreč danes onemogočajo treninge v njej, zato bom preživel miren večer v poslušanju dobre glasbe...
...in učenju ;)
LP, Gomi
...in učenju ;)
LP, Gomi
11 december, 2008
Gomezelji imamo spet veliko!
Samo poglejte jo, lepotico krasotico!
Več kot 10 let nazaj smo imeli naravne, danes je umetna, vedno pa je bila lepa in velika. Ahh, kako bo šele, ko bo spodaj še kaj več kot parket. Letos sicer nisem sodeloval pri njeni postavitvi, a zato nisem nanjo nič manj ponosen!
Vsem skupaj obilo užitka v veselem decembru!
Lp, Gomi
10 december, 2008
Kaj bomo pili, belo ali rdeče (črno)?
Občasna dilema. Podobno kot Laško ali Union, čeprav bodo pristaši obeh najbrž trdili, da to nikakor ni dilema. Pa vendarle je podobno zgolj zaradi barve pločevinke. Pivi Union in Laško sta namreč po sestavi izjemno podobni in govorice kot so "Union je razredčeno Laško" ipd. so smešne.
Belo ali rdeče torej? Ponavadi se odločamo glede na to kaj ob pitju jemo. Predpostavljamo torej, da jemo. Pravil ni, so samo nasveti. Vino je namreč ob jedi ena najbolj priljubljenih pijač na svetu in jasno je, da je kvaliteta obroka odvisna tudi od kvalitete pijače in od tega, kaj nam »kdaj zapaše«. Če z vinom zgrešimo je to lahko za jed tudi usodno, pa naj si bo še tako slastna. Prav tako lahko zgrešimo z odličnim vinom, če jed nima željenega okusa. Torej kombinacija ni dovolj, priprava in postrežba sta pri jedi še kako pomembni. O vinih seveda obstaja vesolje znanosti, ki pa ga le redkokateri, brez opravljenega izpita za somellie-ja poznajo.
Praksa je, da se ob morski hrani pije suho belo vino – lahka hrana z lahkim vinom. Omenjeno vino se brez težav lahko postreže tudi ob perutnini, jagnjetini in odojku. Tudi črna vina so »lahka«, taka uporabimo ob jedi rdečega mesa, še posebej če je pripravljeno na lahek način z malo začimbami. Pri divjih vrstah mesa, kot so naprimer jelenje ali konjsko pa se največkrat pije robustne vrste rdečega vina, ki jih prepoznamo po izrazitem okusu. Enako vino postrežemo ob pečenem mesu iz pečice in iz žara. Črnemu vinu se izogibajmo, če so v jedi jajca.
Poleg rdečega in belega vina poznamo še t.i. rose vina. Slednja niso mešanica rdečih in belih, temveč se pridelujejo iz posebnih sort vinske trte. Dobro je, če niso starejša od nekaj let, saj hitro izgubijo pristen okus. Najbolje se razumejo s testeninami in belim mesom.
Zelo pomembno je, da v primeru uporabe vina kot dela jedi, ne pijemo drugega vina, saj bi po pravilu prav to moralo dati najboljšo »kombinacijo«.
Drugo pravilo, ob katerem ne moramo zgrešiti temelji na okusu – sladko, kislo, grenko, slano. Bistveno je, da okus ni pretirano drugačen kar se tiče teh štirih kriterijev. Že od otroštva nam je jasno, da k mleku bolj pašejo piškoti, kot kisla repa. Vina se ne pije ob sadju, še posebej ne z agrumi.
Svet vin je zelo širok. Svoja vina imajo torej juhe, siri, deserti in celo omake za testenine...
Obe vrsti vin se ne razlikujeta le po barvi, temveč tudi po pripravi in posledično sestavi.
Kaj so glavne razlike in katero je bolj zdravo?
Tudi tu ne obstaja edini pravilni odgovor (ali pač?). Znano je, da vino vsebuje kar 80% vode, ostalo pa sestavljajo različne vrste substanc: vonjave, barvila, čreslovina, etilni alkohol, sladkorji kot glukoza in fruktoza, elektroliti, vitamini – še posebej vitamina B6 in C. Vitamin B6 je pomemben za delovanje centralnega živčnega sistema, vitamin C pa ima predvsem obrambno funkcijo. S kozarcem vina na dan še ne pokrijemo petine dnevnih potreb po teh vitaminih. Vino kaže številne pozitivne učinke na zdravje ljudi. To pa seveda ne pomeni, da večje količine še povečajo uspeh. Številni pozitivni učinki se pri velikem konzumu zmanjšajo. Tu igra največjo mero prav etanol, ki poškoduje možganske celice do te mere, da slednje odmrejo. Žal se celice tamkaj ne obnavljajo.
Rdeče vino je v majhnih količinah bolj zdravo od belega. Vsebuje namreč flavonoide (tudi belo, a v manjših količinah), polifenole in resveratrol, ki so odgovorni, da rdeče vino povzroča naslednje pozitivne učinke na srce: širjenje žil, učinkuje kot antioksidant, znižuje vrednost škodljivih krvnih maščob in škodljivega (LDL) holesterola, zmanjšuje tveganje za nastanek tromboze. Vse skupaj združuje manjša možnost srčnega infarkta.
Drugi učinki vina: zmanjšuje tveganje za nastanek osteoporoze, poživlja duha, pospeši prebavo, varuje pred rakom.
Učinki so lahko tudi zelo škodljivi, tako akutni »maček« (posebej pri rdečem, zaradi tiramina), smrt zaradi odpovedi organov (?), kot kronični (npr. ciroza jeter).
Naj na koncu zaključim z besedami svojega profesorja Dr. Obreze: »Kozarček rdečega je zdrav, kozarček belega pa ni škodljiv.« Še vedno pa velja, da se vsak odloči zase. Užitek je ob vinu primarnega pomena.
Pa po pameti.
Lp, Gomi
Belo ali rdeče torej? Ponavadi se odločamo glede na to kaj ob pitju jemo. Predpostavljamo torej, da jemo. Pravil ni, so samo nasveti. Vino je namreč ob jedi ena najbolj priljubljenih pijač na svetu in jasno je, da je kvaliteta obroka odvisna tudi od kvalitete pijače in od tega, kaj nam »kdaj zapaše«. Če z vinom zgrešimo je to lahko za jed tudi usodno, pa naj si bo še tako slastna. Prav tako lahko zgrešimo z odličnim vinom, če jed nima željenega okusa. Torej kombinacija ni dovolj, priprava in postrežba sta pri jedi še kako pomembni. O vinih seveda obstaja vesolje znanosti, ki pa ga le redkokateri, brez opravljenega izpita za somellie-ja poznajo.
Praksa je, da se ob morski hrani pije suho belo vino – lahka hrana z lahkim vinom. Omenjeno vino se brez težav lahko postreže tudi ob perutnini, jagnjetini in odojku. Tudi črna vina so »lahka«, taka uporabimo ob jedi rdečega mesa, še posebej če je pripravljeno na lahek način z malo začimbami. Pri divjih vrstah mesa, kot so naprimer jelenje ali konjsko pa se največkrat pije robustne vrste rdečega vina, ki jih prepoznamo po izrazitem okusu. Enako vino postrežemo ob pečenem mesu iz pečice in iz žara. Črnemu vinu se izogibajmo, če so v jedi jajca.
Poleg rdečega in belega vina poznamo še t.i. rose vina. Slednja niso mešanica rdečih in belih, temveč se pridelujejo iz posebnih sort vinske trte. Dobro je, če niso starejša od nekaj let, saj hitro izgubijo pristen okus. Najbolje se razumejo s testeninami in belim mesom.
Zelo pomembno je, da v primeru uporabe vina kot dela jedi, ne pijemo drugega vina, saj bi po pravilu prav to moralo dati najboljšo »kombinacijo«.
Drugo pravilo, ob katerem ne moramo zgrešiti temelji na okusu – sladko, kislo, grenko, slano. Bistveno je, da okus ni pretirano drugačen kar se tiče teh štirih kriterijev. Že od otroštva nam je jasno, da k mleku bolj pašejo piškoti, kot kisla repa. Vina se ne pije ob sadju, še posebej ne z agrumi.
Svet vin je zelo širok. Svoja vina imajo torej juhe, siri, deserti in celo omake za testenine...
Obe vrsti vin se ne razlikujeta le po barvi, temveč tudi po pripravi in posledično sestavi.
Kaj so glavne razlike in katero je bolj zdravo?
Tudi tu ne obstaja edini pravilni odgovor (ali pač?). Znano je, da vino vsebuje kar 80% vode, ostalo pa sestavljajo različne vrste substanc: vonjave, barvila, čreslovina, etilni alkohol, sladkorji kot glukoza in fruktoza, elektroliti, vitamini – še posebej vitamina B6 in C. Vitamin B6 je pomemben za delovanje centralnega živčnega sistema, vitamin C pa ima predvsem obrambno funkcijo. S kozarcem vina na dan še ne pokrijemo petine dnevnih potreb po teh vitaminih. Vino kaže številne pozitivne učinke na zdravje ljudi. To pa seveda ne pomeni, da večje količine še povečajo uspeh. Številni pozitivni učinki se pri velikem konzumu zmanjšajo. Tu igra največjo mero prav etanol, ki poškoduje možganske celice do te mere, da slednje odmrejo. Žal se celice tamkaj ne obnavljajo.
Rdeče vino je v majhnih količinah bolj zdravo od belega. Vsebuje namreč flavonoide (tudi belo, a v manjših količinah), polifenole in resveratrol, ki so odgovorni, da rdeče vino povzroča naslednje pozitivne učinke na srce: širjenje žil, učinkuje kot antioksidant, znižuje vrednost škodljivih krvnih maščob in škodljivega (LDL) holesterola, zmanjšuje tveganje za nastanek tromboze. Vse skupaj združuje manjša možnost srčnega infarkta.
Drugi učinki vina: zmanjšuje tveganje za nastanek osteoporoze, poživlja duha, pospeši prebavo, varuje pred rakom.
Učinki so lahko tudi zelo škodljivi, tako akutni »maček« (posebej pri rdečem, zaradi tiramina), smrt zaradi odpovedi organov (?), kot kronični (npr. ciroza jeter).
Naj na koncu zaključim z besedami svojega profesorja Dr. Obreze: »Kozarček rdečega je zdrav, kozarček belega pa ni škodljiv.« Še vedno pa velja, da se vsak odloči zase. Užitek je ob vinu primarnega pomena.
Pa po pameti.
Lp, Gomi
09 december, 2008
Italijani so lopovi!
Ne vem kje bi začel. Še vedno sem pod vtisom včerajnšnje (današnje) noči. Bilo je veliko dobrega in slabega. Dobrega ne bom analiziral, ker si lahko sami predstavljate, kako je na erasmus žurkah, kar se lepega tiče. Sploh včeraj sem pričakoval da se bom mel izrazito dobro, glede na to, da je bil Open bar - to pomeni, da plačaš za vstopnino 10 eurov in spiješ kar in kolikor hočeš. Trajal naj bi od 23.30-2.30. Imel sem se zgolj dobro, izrazito bom prišparal, ko bom imel opravka z ljudi, ki ne bodo take živali.
Že ko smo prispeli na kraj dogodka, nas je pričakala vrsta. Prišli smo sicer ob 00.20., v diskoteko pa smo vstopili ob 00.45.. Prva kraja - 25 minut zabave. Osebno me je pa še bolj šokiralo, ko sem prišel not. Šankec tak kot v Kmšju, 3 zaposleni, in za šankom več kot 100 ljudi ki čaka na pijačo. Nisem vedel točno kako in kaj, smo si pa rekli, da iz principa se gremo prerivati še mi. Tam je bilo vse skupaj po mojem precej podobno naši Lipi, prerivanje kolikor se da, ljudje so ostajali brez placa za stopala.... uglavnem ludo. Prideš na vrsto in vidiš kako kelnar dela pijačo-svašta. Počasi kolikor se le da, brez da bi se zmenil za živali, ki hrulijo pred njim. Naročiš mu lahko samo eno pijačo naenkrat, on posledično prime kozarček za 2 dl, da vanjga leda za 1 dl, natoči pijačo in lahko greš. Tu se pa začne vrhunec večera. Kako ti iz šanka priti nazaj v civilizacijo, ko pa za tabo trije gledajo, kako dobivaš pijačo, in se prerivajo, kdo ti bo zavzel mesto?! Nihče ti ne da prostora, da bi šel stran, saj s tem posledično izgubijo dvoboj s tistim na levi strani, in ga po možnosti prehiti še tisti iz desne, saj se on "ukvarja" s tabo. Tako ja padlo precej komolčkov in grdih pogledov, česar na erasmus žurkah res nisem pričakoval. Pa dobro, človek se vsega navadi:)
Na koncu naj vam povem, da smo si čisto vsi v kompaniji zagotovili 5 pijač v dobri uri in pol (jeeeeahhhh!!!), s čimer smo presegli vsa začetna pričakovanja, je bilo pa treba precej potrpeti.
Ob dobrih komadih smo plesali kar v vrsti pred šankom, ni bilo druge:)
Naj kot zanimivost dodam, da so od 2.30 dalje pobirali denar za pijačo. Kelnarske moči so se zreducirale od +3 na +1, pa še ta je imel bolj malo dela. Ob šanku ni bilo praktično nikogar, kakšne so cene pa mi ni uspelo izvedeti. Sklepam, da 5 eurov za deci+deci leda. Prokleti lopovi italijanski!
Lp , Gomi
Že ko smo prispeli na kraj dogodka, nas je pričakala vrsta. Prišli smo sicer ob 00.20., v diskoteko pa smo vstopili ob 00.45.. Prva kraja - 25 minut zabave. Osebno me je pa še bolj šokiralo, ko sem prišel not. Šankec tak kot v Kmšju, 3 zaposleni, in za šankom več kot 100 ljudi ki čaka na pijačo. Nisem vedel točno kako in kaj, smo si pa rekli, da iz principa se gremo prerivati še mi. Tam je bilo vse skupaj po mojem precej podobno naši Lipi, prerivanje kolikor se da, ljudje so ostajali brez placa za stopala.... uglavnem ludo. Prideš na vrsto in vidiš kako kelnar dela pijačo-svašta. Počasi kolikor se le da, brez da bi se zmenil za živali, ki hrulijo pred njim. Naročiš mu lahko samo eno pijačo naenkrat, on posledično prime kozarček za 2 dl, da vanjga leda za 1 dl, natoči pijačo in lahko greš. Tu se pa začne vrhunec večera. Kako ti iz šanka priti nazaj v civilizacijo, ko pa za tabo trije gledajo, kako dobivaš pijačo, in se prerivajo, kdo ti bo zavzel mesto?! Nihče ti ne da prostora, da bi šel stran, saj s tem posledično izgubijo dvoboj s tistim na levi strani, in ga po možnosti prehiti še tisti iz desne, saj se on "ukvarja" s tabo. Tako ja padlo precej komolčkov in grdih pogledov, česar na erasmus žurkah res nisem pričakoval. Pa dobro, človek se vsega navadi:)
Na koncu naj vam povem, da smo si čisto vsi v kompaniji zagotovili 5 pijač v dobri uri in pol (jeeeeahhhh!!!), s čimer smo presegli vsa začetna pričakovanja, je bilo pa treba precej potrpeti.
Ob dobrih komadih smo plesali kar v vrsti pred šankom, ni bilo druge:)
Naj kot zanimivost dodam, da so od 2.30 dalje pobirali denar za pijačo. Kelnarske moči so se zreducirale od +3 na +1, pa še ta je imel bolj malo dela. Ob šanku ni bilo praktično nikogar, kakšne so cene pa mi ni uspelo izvedeti. Sklepam, da 5 eurov za deci+deci leda. Prokleti lopovi italijanski!
Lp , Gomi
07 december, 2008
Zgodilo se je v Prlekiji...tehnologija ob štirih zjutraj!
Kako naj to komentiram?
Odšli smo na rojstni dan kolega Sašota Kovačiča. CENZURA. Domov smo se vrnili ob štirih zjutraj. Ko se pride domov iz kakšne žurke ga ni lepšega, kot v miru še malo pokomentirat, kar se je zgodilo, še posebej ob koščku hrane, ki je bodisi ostal od kosila, bodisi se nahaja v hladilniku, bodisi enostavno je...toda pozor!!! Želja po pameti je lahko v takih trenutkih prevelika, kar nam dokazuje naš dobri stari znanec Iztok. Pa naj še kdo reče, da študenti samo žuramo in se nič ne učimo... sploh na farmaciji temu nikakor ni tako!
In ne pozabite...Sirupe se sterilizira pri 160 stopinjah....
Lp, Gomi
Odšli smo na rojstni dan kolega Sašota Kovačiča. CENZURA. Domov smo se vrnili ob štirih zjutraj. Ko se pride domov iz kakšne žurke ga ni lepšega, kot v miru še malo pokomentirat, kar se je zgodilo, še posebej ob koščku hrane, ki je bodisi ostal od kosila, bodisi se nahaja v hladilniku, bodisi enostavno je...toda pozor!!! Želja po pameti je lahko v takih trenutkih prevelika, kar nam dokazuje naš dobri stari znanec Iztok. Pa naj še kdo reče, da študenti samo žuramo in se nič ne učimo... sploh na farmaciji temu nikakor ni tako!
In ne pozabite...Sirupe se sterilizira pri 160 stopinjah....
Lp, Gomi
06 december, 2008
Zgodilo se je v Prlekiji .... Napad na sodnika
Pozdravljeni vsi skupaj. Že dolgo nisem pokazal nič pestrega, zato bom v naslednjih blogih na kratko predstavil dogajanje za letošnji prvi maj. Slik in besed je bilo že kar nekaj, filmčkov pa še ne. Danes vam predstavljam prvega.
Kratek opis dogajanja:
Nekega lepega in mirnega dne smo se odpravili gledati tekmo Hajdina:Središče ob Dravi. Mislim, da se je šlo za U-12. Sodnik Iztok Dovnik, ki je bil sicer naš gostitelj pa je bil delegiran kot glavni sodnik na tej tekmi. Po slednji je bil deležen hudih kritik. Nihče ni bil zadovoljen z njim in domači privrženci so se odločili nabutat tako njega, kot njegovega pomočnika. Še dobro, da sta imela pomoč v petih farmacevtih, ki so bili takoj pripravljeni sprejeti »izziv«. Žal vsega ni posnetega, žal sta bila domačina samo dva in žal sta zelo hitro odnehala, ampak že iz posnetega boste lahko videli, da je vseeno dogajalo...
p.s. Vse kletvice bodo napol naključne in namerno niso cenzurirane, saj avtor želi ohraniti pristen stik z obiskovalci bloga. Pri tem gre za nabijanje adrenalina pred velikim spopadom, do katerega pa na srečo ni prišlo.
V naslednjem filmčku....Farmacevti se učimo tudi ob štirih zjutraj! V kakšnem stanju in kako... ? :)
LP Gomi
Kratek opis dogajanja:
Nekega lepega in mirnega dne smo se odpravili gledati tekmo Hajdina:Središče ob Dravi. Mislim, da se je šlo za U-12. Sodnik Iztok Dovnik, ki je bil sicer naš gostitelj pa je bil delegiran kot glavni sodnik na tej tekmi. Po slednji je bil deležen hudih kritik. Nihče ni bil zadovoljen z njim in domači privrženci so se odločili nabutat tako njega, kot njegovega pomočnika. Še dobro, da sta imela pomoč v petih farmacevtih, ki so bili takoj pripravljeni sprejeti »izziv«. Žal vsega ni posnetega, žal sta bila domačina samo dva in žal sta zelo hitro odnehala, ampak že iz posnetega boste lahko videli, da je vseeno dogajalo...
p.s. Vse kletvice bodo napol naključne in namerno niso cenzurirane, saj avtor želi ohraniti pristen stik z obiskovalci bloga. Pri tem gre za nabijanje adrenalina pred velikim spopadom, do katerega pa na srečo ni prišlo.
V naslednjem filmčku....Farmacevti se učimo tudi ob štirih zjutraj! V kakšnem stanju in kako... ? :)
LP Gomi
04 december, 2008
Mark Knopfler - The Long road
Verjetno vam naslov bloga ne pove ničesar. Meni dolgo nazaj tudi ne bi, čeprav tega izjemnega kitarista poslušam povprečno 15 minut na dan in to od malih nog. Pesmi do nedavnega nisem poznal. Se opravičujem. Pesmi pod tem naslovom do nedavnega nisem poznal. Sicer ne gre za hit ali kaj podobnega, si pa upam staviti, da vas večina to pesem pozna. Upam, da veste iz kje vam je znana. Namig? Napovednik...odvečne reklame ne bi delal.
LP, Gomi
LP, Gomi
Človekova brezbrižnost seže tudi v četrto nadstropje
Pred dnevi me je dopoldne zbudilo glasno hupanje avtomobilov pod mojim blokom. Ker oči nisem imel več zaprtih in se je kisik začel pospešeno pohajati po telesu, sem se odločil vstati, odpreti okno, za njim rulete in že se je pred mano pojavil znan prizor, ki ga je bilo treba posneti. Hupanje je sicer že prenehalo, saj so tudi Italjančki uvideli, da ne pomaga, "naguzeni" đip sredi ceste pa je bil še kar tam.
Točno tako, človek se naguzi in ni mu veliko mar za okolico. Ali se je komu za njim mudilo v službo ali v zdravstveni dom ne vem, možno pa je. No, obstaja tudi možnost da so koga peljali v bolnišnico in so ga zato "đipovci" morali priti iskat pred blok, ampak to je, priznajmo si, malo verjetno.
Je pa res, da so bila vsa parkirna mesta zasedena, zatorej je, kot vedno, kriva mestna oblast, ki ni zagotovila dovolj parkirnih mest! V Rimu je to sicer nemogoče, ampak na nekoga je potrebno pokazati s prstom, ker je to v moderni dobi ful šmensi zadeva.
Hupat ali ne? Dandanes človek res ne ve več kako postopati v podobnih situacijah. Jaz sem postopal tako: ugasnil fotoaparat, zaprl ruleto, okno, dal volno odvečnim eritrocitom, primaknil veke in odšel na lepše.
LP, Gomi
Točno tako, človek se naguzi in ni mu veliko mar za okolico. Ali se je komu za njim mudilo v službo ali v zdravstveni dom ne vem, možno pa je. No, obstaja tudi možnost da so koga peljali v bolnišnico in so ga zato "đipovci" morali priti iskat pred blok, ampak to je, priznajmo si, malo verjetno.
Je pa res, da so bila vsa parkirna mesta zasedena, zatorej je, kot vedno, kriva mestna oblast, ki ni zagotovila dovolj parkirnih mest! V Rimu je to sicer nemogoče, ampak na nekoga je potrebno pokazati s prstom, ker je to v moderni dobi ful šmensi zadeva.
Hupat ali ne? Dandanes človek res ne ve več kako postopati v podobnih situacijah. Jaz sem postopal tako: ugasnil fotoaparat, zaprl ruleto, okno, dal volno odvečnim eritrocitom, primaknil veke in odšel na lepše.
LP, Gomi
25 november, 2008
Tudi jaz sem google analitik
Vnovič pozdravljeni, jara in manj jara gospoda.
Kolega Marin mi je predstavil Google analytics, tako da bom od sedaj naprej lahko gledal statistiko (obiske...) svojega bloga na tej izjemno pomembni strani. Nanjo hodijo namreč vsi veliki in posledično tudi Marin in na novo moje visočanstvo.
Zakaj sploh to pišem? Marin (www.mmarin.net) mi hoče seveda dokazati, da je bolj priljubljen od mene. Sicer mi tega ni nikoli omenil, ampak jaz po sedmih letih prijateljstva že vem kam pes taco moli. Ker vem da je res bolj priljubljen, pa si želim vsaj izgubiti z dvignjeno glavo. Tako da prosim vse, da mi pomagate kolikor se da! Obiskujte tudi njegov blog, saj je zanimiv....toda takoj za tem pa mojega dvakrat, pa čeprav boste sekundo po obisku zaprli računalnik. To za Google analytics sploh ni pomembno. Bistveno je, da se ne osramotim pred njim, kot sem se že neštetokrat v svojem življenju. Še na 100 metrov me je uradno prehitel, čeprav je on treniral šah, jaz pa rokomet.
Od danes naprej se poje druga pesem!
LP
p.s. objava je nastala ob poslušanju Bele snežinke.
p.s.2 Kakršnekoli pripombe, (pohvale) ali kritike, ki se nanašajo konkretno na to objavo, sprejemam zgolj do konca tega tedna.
Kolega Marin mi je predstavil Google analytics, tako da bom od sedaj naprej lahko gledal statistiko (obiske...) svojega bloga na tej izjemno pomembni strani. Nanjo hodijo namreč vsi veliki in posledično tudi Marin in na novo moje visočanstvo.
Zakaj sploh to pišem? Marin (www.mmarin.net) mi hoče seveda dokazati, da je bolj priljubljen od mene. Sicer mi tega ni nikoli omenil, ampak jaz po sedmih letih prijateljstva že vem kam pes taco moli. Ker vem da je res bolj priljubljen, pa si želim vsaj izgubiti z dvignjeno glavo. Tako da prosim vse, da mi pomagate kolikor se da! Obiskujte tudi njegov blog, saj je zanimiv....toda takoj za tem pa mojega dvakrat, pa čeprav boste sekundo po obisku zaprli računalnik. To za Google analytics sploh ni pomembno. Bistveno je, da se ne osramotim pred njim, kot sem se že neštetokrat v svojem življenju. Še na 100 metrov me je uradno prehitel, čeprav je on treniral šah, jaz pa rokomet.
Od danes naprej se poje druga pesem!
LP
p.s. objava je nastala ob poslušanju Bele snežinke.
p.s.2 Kakršnekoli pripombe, (pohvale) ali kritike, ki se nanašajo konkretno na to objavo, sprejemam zgolj do konca tega tedna.
24 november, 2008
Najnovejše o najmočnejšem
Glede na to, da ga v zadnjem času nisem preveč spremljal o njem nisem pisal. Sem se pa pozanimal pri drugih in vidim, da sem zamudil veliko. Zato bom tudi malo več napisal:).
Če pokličete Chuck Norrisa z anonimno številko, vas on lahko pokliče nazaj.
Čarovnica je umrla v "Chuck Norris project".
Žvečilni gumi Chuck Norrisa nikoli ne izgubijo okusa. Nikoli.
Nekoč je Chuck Norris šel v bazen brez natikačev. Danes mu na nogah rastejo tartufi.
Chuck Norris dobro prenaša bolečino. Drugim.
Kdor ve eno več kot knjiga, ve vseeno vsaj eno manj od Chuck Norrisa.
Chuck Norris se ni nikoli igral z legom, ampak zgolj z egom.
Ko Chuck Norris označi datum na koledarju, ta posledično postane nacionalni praznik.
Če ima na sliki Chuck Norris rdeče oči, to še ne pomeni, da je bil slab fotoaparat ali slika. To pomeni, da fotografa več ni med živimi.
Kljub stavki letališč v Rimu, je Chuck letel iz Rima v Frankfurt. Za nazaj, ko je bila stavka že končana, pa je šel z letalom.
Chuck Norris lahko vozi podmornico, medtem ko ima komolec skozi okno.
Chuck Norris ima cel kup ljudi, ki ga ne marajo. Drug na drugem so položeni v njegovi garaži.
Chuck Norris si je ogledal Postonjsko jamo med vožnjo z balonom.
LP :)
Če pokličete Chuck Norrisa z anonimno številko, vas on lahko pokliče nazaj.
Čarovnica je umrla v "Chuck Norris project".
Žvečilni gumi Chuck Norrisa nikoli ne izgubijo okusa. Nikoli.
Nekoč je Chuck Norris šel v bazen brez natikačev. Danes mu na nogah rastejo tartufi.
Chuck Norris dobro prenaša bolečino. Drugim.
Kdor ve eno več kot knjiga, ve vseeno vsaj eno manj od Chuck Norrisa.
Chuck Norris se ni nikoli igral z legom, ampak zgolj z egom.
Ko Chuck Norris označi datum na koledarju, ta posledično postane nacionalni praznik.
Če ima na sliki Chuck Norris rdeče oči, to še ne pomeni, da je bil slab fotoaparat ali slika. To pomeni, da fotografa več ni med živimi.
Kljub stavki letališč v Rimu, je Chuck letel iz Rima v Frankfurt. Za nazaj, ko je bila stavka že končana, pa je šel z letalom.
Chuck Norris lahko vozi podmornico, medtem ko ima komolec skozi okno.
Chuck Norris ima cel kup ljudi, ki ga ne marajo. Drug na drugem so položeni v njegovi garaži.
Chuck Norris si je ogledal Postonjsko jamo med vožnjo z balonom.
LP :)
Ali ste vedeli? Meni se ni niti sanjalo. - part 1
Kemične analize hitre hrane, ki so bile opravljene v Ameriki so čiste kot solza. V skoraj vseh, še posebej v mesu, so sledovi koruze. Raziskovalci so pregledali molekulsko sestavo govejih pleskavic, sendvičev s piščancem in "krompirčka" iz kar treh verig, ki se ukvarjajo s hitro hrano. Hope Jahrern, vodja raziskovanja je potrdil, da so v stotinah raziskovanih jedi našli sledove koruze, zgolj 12 primerkov pa je bilo "čistih.
Biokemične lastnosti nekaterih snovi v koruzi omogočajo, da se molekule ne metabolizirajo in prehajajo nespremenjene iz rastline v živali, od teh pa preko hrane za ljudi v nas.
Nekatere raziskave namigujejo, da bi prav koruza lahko bila vzrok za nekatere zdravstvene probleme, med katerimi prevladujejo kardiovaskularne (srčno-žilne) težave in diabetes. Obstaja pa tudi ekološki problem: koruzna polja so tista polja, kjer se porabi kar 40 procentov vseh gnojil v vsej ZDA.
Ja, punčke in fantki, kaj naj rečem....pozanimajte se, kako je kaj s pšenico...
Lp, Gomi
Biokemične lastnosti nekaterih snovi v koruzi omogočajo, da se molekule ne metabolizirajo in prehajajo nespremenjene iz rastline v živali, od teh pa preko hrane za ljudi v nas.
Nekatere raziskave namigujejo, da bi prav koruza lahko bila vzrok za nekatere zdravstvene probleme, med katerimi prevladujejo kardiovaskularne (srčno-žilne) težave in diabetes. Obstaja pa tudi ekološki problem: koruzna polja so tista polja, kjer se porabi kar 40 procentov vseh gnojil v vsej ZDA.
Ja, punčke in fantki, kaj naj rečem....pozanimajte se, kako je kaj s pšenico...
Lp, Gomi
Dvesto oglašanj, deljeni delček mene.
Blog je s to objavo dosegel častitljivo številko.
Upam, da vam je všeč in da ga boste brali tudi v prihodnje. Potrudil se bom, da vam med tem opravilom ne bo dolgčas. :)
Lp, Gomi
Na winamp listi imam pod številko 200 to pesem. Pa naj bo :)
Upam, da vam je všeč in da ga boste brali tudi v prihodnje. Potrudil se bom, da vam med tem opravilom ne bo dolgčas. :)
Lp, Gomi
Na winamp listi imam pod številko 200 to pesem. Pa naj bo :)
21 november, 2008
Izražanje in zlom slušnega živca
Vse skupaj se je začelo na gimnaziji. Saj veste, osnovnošolci smo postali gimnazijci, naivneži smo postali pazljivi, nevedneži smo postali razgledani. Skratka - izkušeni pubertetniki, ki smo vedeli vse, razen ko nas je kdo kaj vprašal smo vedeli bolj malo.
Še preden sem prišel tja, mi je bilo jasno, da bodo okoli mene sami nadpovprečno dobri...osnovnošolci. In pričakoval sem pekoče prebijanje do nadpovprečno dobrih gimnazijcev. Seveda do tja nisem nikoli prišel, zadeva je enostavno preveč pekla. Imel pa sem eno kvaliteto - znal sem povedati dva zložena stavka. Ne vem, kdo me je to naučil, ampak sam pripisujem to dejstvu, da sem prebral Prvo berilo, ko je v prvi razred hodil moj brat, in ne jaz.. . Ampak V BISTVU so tako počeli vsi nadpovprečni osnovnošolci (verjetno), tako da me je čudilo, da nekateri na gimnaziji vseeno ne znajo povedati dveh zloženih stavkov. Imel sem sošolca, ki je med stavki konstantno uporabljal besede " v bistvu ", "pač" ipd. . Zagotovo poznate take primerke. Mašila do onemoglosti. Tako sem med nekim nezanimivim seminarjem, ki ga je taisti sošolec imel ob uri biologije, "izkoristil" čas in štel njegove "v bistvu". Naštel sem jih kar 80 v dvajsetih minutah. Ni potrebno posebej poudarjati, da je stvar še kako moteča, če je tema zanimiva in se ob tem ne zabavaš s štetjem in komaj čakaš na naslednjo "cvetko". 80/20 = 4/min = 1/ 15 sekund. Fenomenalno!
Nikoli si nisem predstavljal, da lahko tudi profesorji/profesorice konkurirajo takim fenomenom. Do predvčerajšnjim. In to ne na gimnaziji, ampak na univerzi! Na gimnaziji smo imeli profesorje vseh sort in barv, in večina jih je resda imela svoje famozne fraze, a ne pomnim, da bi kakšen/kakšna izmed njih bil moteč, kvečjemu smo se ob tem iskreno nasmejali.
V Rimu so se mi v sredo začela predavnja iz fiziologije. Wau! Strašansko zanimiv predmet, ki ga čakam že od 2.letnika srednje šole. Brez heca. Kako funkcionira človeški organizem? ... Če to ni zanimivo?... Uči nas na prvi pogled stroga profesorica, okoli 60 let bi ji dal. Podatek sicer ni pomemben, je zgolj informativnega značaja. In ljudje...po petih minutah sem se je naveličal. Uporablja praktično zgolj dve besedi: "appunto" in "diciamo", ki bi v kontekstu pomenili približno "točno tako" in "lahko bi rekli". Gre za tako frekvenco, da si je ne morete predstavljati. To enostavno morate doživeti, tega se z besedami ne da opisati....:). Obe skupaj približno dvajsetkrat na minuto. Jaz sem tak tip, da se včasih težko zadržim in po eni minuti sem plahnil v smeh (farmanorci, tako kot pri Franciju med vajami), Italijanke okoli mene pa vse totalno resne. "Je to običaj?" Danes sem imel drugo uro in ugotovil sem, da vsaj pri njej je res običaj. Žal. Za zdaj sem imel že nekaj profesorjev in vsi so po svoje zanimivi. Kaj takega pa še ne. Predavanja so popolnoma mučna za poslušat.
In kaj je najhujše?! Zaenkrat je ta profesorica edina, ki preverja prisotnost. Vsi prisotni se moramo podpisati na poseben list z lastnoročnim podpisom. Že pri izgovorjavi mojega imena imajo ostali težave, kaj šele da bi se podpisali v mojem imenu. :))) Kar na smeh mi gre, ja.
Razmišljam o nabavi mikro super mega wi-fi slušalk (če obstajajo, naj mi kdo namigne :)) ). Tako bi mi lahko o homeostazi predavali npr. Simple mindsi.
S takim spremljanjem snovi mi res ne bi blo slabo:P
LP, Gomi
Še preden sem prišel tja, mi je bilo jasno, da bodo okoli mene sami nadpovprečno dobri...osnovnošolci. In pričakoval sem pekoče prebijanje do nadpovprečno dobrih gimnazijcev. Seveda do tja nisem nikoli prišel, zadeva je enostavno preveč pekla. Imel pa sem eno kvaliteto - znal sem povedati dva zložena stavka. Ne vem, kdo me je to naučil, ampak sam pripisujem to dejstvu, da sem prebral Prvo berilo, ko je v prvi razred hodil moj brat, in ne jaz.. . Ampak V BISTVU so tako počeli vsi nadpovprečni osnovnošolci (verjetno), tako da me je čudilo, da nekateri na gimnaziji vseeno ne znajo povedati dveh zloženih stavkov. Imel sem sošolca, ki je med stavki konstantno uporabljal besede " v bistvu ", "pač" ipd. . Zagotovo poznate take primerke. Mašila do onemoglosti. Tako sem med nekim nezanimivim seminarjem, ki ga je taisti sošolec imel ob uri biologije, "izkoristil" čas in štel njegove "v bistvu". Naštel sem jih kar 80 v dvajsetih minutah. Ni potrebno posebej poudarjati, da je stvar še kako moteča, če je tema zanimiva in se ob tem ne zabavaš s štetjem in komaj čakaš na naslednjo "cvetko". 80/20 = 4/min = 1/ 15 sekund. Fenomenalno!
Nikoli si nisem predstavljal, da lahko tudi profesorji/profesorice konkurirajo takim fenomenom. Do predvčerajšnjim. In to ne na gimnaziji, ampak na univerzi! Na gimnaziji smo imeli profesorje vseh sort in barv, in večina jih je resda imela svoje famozne fraze, a ne pomnim, da bi kakšen/kakšna izmed njih bil moteč, kvečjemu smo se ob tem iskreno nasmejali.
V Rimu so se mi v sredo začela predavnja iz fiziologije. Wau! Strašansko zanimiv predmet, ki ga čakam že od 2.letnika srednje šole. Brez heca. Kako funkcionira človeški organizem? ... Če to ni zanimivo?... Uči nas na prvi pogled stroga profesorica, okoli 60 let bi ji dal. Podatek sicer ni pomemben, je zgolj informativnega značaja. In ljudje...po petih minutah sem se je naveličal. Uporablja praktično zgolj dve besedi: "appunto" in "diciamo", ki bi v kontekstu pomenili približno "točno tako" in "lahko bi rekli". Gre za tako frekvenco, da si je ne morete predstavljati. To enostavno morate doživeti, tega se z besedami ne da opisati....:). Obe skupaj približno dvajsetkrat na minuto. Jaz sem tak tip, da se včasih težko zadržim in po eni minuti sem plahnil v smeh (farmanorci, tako kot pri Franciju med vajami), Italijanke okoli mene pa vse totalno resne. "Je to običaj?" Danes sem imel drugo uro in ugotovil sem, da vsaj pri njej je res običaj. Žal. Za zdaj sem imel že nekaj profesorjev in vsi so po svoje zanimivi. Kaj takega pa še ne. Predavanja so popolnoma mučna za poslušat.
In kaj je najhujše?! Zaenkrat je ta profesorica edina, ki preverja prisotnost. Vsi prisotni se moramo podpisati na poseben list z lastnoročnim podpisom. Že pri izgovorjavi mojega imena imajo ostali težave, kaj šele da bi se podpisali v mojem imenu. :))) Kar na smeh mi gre, ja.
Razmišljam o nabavi mikro super mega wi-fi slušalk (če obstajajo, naj mi kdo namigne :)) ). Tako bi mi lahko o homeostazi predavali npr. Simple mindsi.
S takim spremljanjem snovi mi res ne bi blo slabo:P
LP, Gomi
18 november, 2008
Blog za nas reveže
Se tudi vam zdi, da dobivate premalo, glede na to koliko vložite? Bi radi zaslužili več, z manj dela? Varčujete s kurjavo, ker se bojite, da bodo prišli hujši časi? Se vam služba zdi trpljenje, faks pa predraga zabava? Se vam pogosto zgodi, da pridete domov in vas tam čaka nič drugega kot prazen hladilnik? So vas dolgo nazaj nategnili v trgovini za 1 euro, in se zaradi tega še danes tolčete po glavi?
Nič skrbet! Pri meni je isto... .
Gomi
Nič skrbet! Pri meni je isto... .
Gomi
15 november, 2008
Derbi Roma:Chieti
Čez štiri ure se bo začela zelo pomembna tekma za četo trenerja Langiana. Gostujoči igralci prihajajo na tekmo kot favoriti, a bodo gostitelji naredili vse, da jim preprečijo še tretjo zmago v štirih tekmah dosedanjega 1.dela Serie A2. V vrstah Rome bo eno glavnih orožij po zelo solidni predstavi v Pescari (Pescara:Roma 22:28) ponovno Slovak...pardon...Slovenec Gomezelj.
Slednji je pred tekmo stopil pred naše mikrofone in povedal:
"Tekma je za nas fondamentalnega pomena. Če zmagamo to imamo v naslednji tekmi prvo zaključno žogico za dobiti nove teniske. Sicer si grem naslednji teden sam kupiti nove, ker se mi ne da več čakati kluba, podplat in kolena pa me bolijo za umret. Naše možnosti vidim predvsem v trdni igri v obrambi, po kateri bi lahko s protinapadi hitrih Pinta in Di Gioiachhina strli odpor gostujočih. Slednji imajo v svojih vrstah veliko število zvezd, zato se na nobenega nismo posebej pripravljali. Iz vseh strani nas bodo poizkušali rešetati, morda si kdo misli, da je desno krilo rahlo v zaostanku po preboleli virozi, a ranjen lev je najnevarnejši...".
Tako torej, obeta se pravi spektakel, dvorana sicer ne bo pokala po šivih toda če bo vzdušje pravo lahko Romanisti presenetijo in točke zaklenejo v dvorano Kisla voda.
Vabljeni!
Derbi Roma:Chieti...danes ob 18.30....samo na Pop..mislim...samo v dvorani!
Gomi
Slednji je pred tekmo stopil pred naše mikrofone in povedal:
"Tekma je za nas fondamentalnega pomena. Če zmagamo to imamo v naslednji tekmi prvo zaključno žogico za dobiti nove teniske. Sicer si grem naslednji teden sam kupiti nove, ker se mi ne da več čakati kluba, podplat in kolena pa me bolijo za umret. Naše možnosti vidim predvsem v trdni igri v obrambi, po kateri bi lahko s protinapadi hitrih Pinta in Di Gioiachhina strli odpor gostujočih. Slednji imajo v svojih vrstah veliko število zvezd, zato se na nobenega nismo posebej pripravljali. Iz vseh strani nas bodo poizkušali rešetati, morda si kdo misli, da je desno krilo rahlo v zaostanku po preboleli virozi, a ranjen lev je najnevarnejši...".
Tako torej, obeta se pravi spektakel, dvorana sicer ne bo pokala po šivih toda če bo vzdušje pravo lahko Romanisti presenetijo in točke zaklenejo v dvorano Kisla voda.
Vabljeni!
Derbi Roma:Chieti...danes ob 18.30....samo na Pop..mislim...samo v dvorani!
Gomi
Kaj se gredo italijanski študentje?
Če bi mi kdo povedal, kako bo prvi mesec na erasmus izmenjavi se zanjo ne bi s tako lahkoto odločil. Verjetno mu sploh ne bi verjel, saj človek iz zelo solidno razvite države ( Slovenija ) v članici G8 (Italija) pričakuje vsaj takšne razmere, če ne celo še boljše. Rim - večno mesto. Že okoli leta 0 je bilo to glavno mesto največjega imperija na svetu. V takratnem času razvito "do daske". Danes je ob Milanu center Italije. Ogromno mesto, v katerem človek rad preživlja svoj čas. Veliko je športnih in kulturnih dogodkov. Ima vse, kar imajo veliki. Največkrat lepo in toplo vreme omogoča prijetne sprehode skozi vse leto....ahh zdej sem že malo zašel..khm khmmm.
"Univerzo La Sapienza so kar se tiče didaktike prehvalili vsi, pri katerih sem se pozanimal o tukajšnjih razmerah. Da je enostavno ena najboljših. Tudi na uradni lestvici najboljših univerz v Evropi je na 40. mestu, kar je zelo dobra uvrstitev. Za predstavo naj vam povem, da ima zgolj Italija preko devetdeset omenjenih ustanov. Konkretn na fakulteti za farmacijo dobi po besedah dekana službo čisto vsak diplomant. Naj ponovim - vsak. Nekaj te pa zagotovo naučijo. In kako bi lahko človek po vsem naštetem lahko več kot toliko kolebal, kam na erasmus izmenjavo.
In kot že sami veste, nič ni tako kot bi moralo biti. Vidim da celo v Sloveniji odmevajo tukajšnje "predvojne" razmere. Odkar je na čelu vlade Silvio Berlusconi je zmešnjav več kot preveč, sploh v zadnjem času. Stavkajo praktično vsi, vsak ob svojem času. Letališča, železnice in avtobusne proge dostikrat zamrejo, včasih celo nenapovedano. Najbolj me seveda "prizadane" stavkanje na univerzi. Profesorji se strinjajo s študenti in vsi odidiejo na ulice protestirat proti zakonu 133. Za kaj se sploh gre? Za privatizacijo univerz in za manj vložkov v študijske procese. To posledično pomeni znižanje plač vsem profesorjem oz. odpustitev nekaterih izmed njih. Tudi v razvoj in raziskave naj bi se vlagalo manj, kar posledično pomeni težji prehod iz "staža" raziskovalca v docenta, profesorja...skratka - zastoj v napredku, še posebej če pomislimo, da na mladih svet stoji.
Ta čas pa predavanja odpadajo in odpadajo....ja j**eš tak razvoj!
Sicer pa se to dogaja ob vsaki menjavi vlade. Ja, tako - ko vladajo levi, protestirajo desni, ko vladajo desni pa protestirajo levi. Vsi nezadovoljni, vsi na ulicah. Ponavadi je tako, da kdorkoli vlada, se državljani ne strinjajo s tako politiko in na naslednjih izvolijo druge. Vsaj povprečje kaže nekaj takega. Desni so sicer v zadnjem času večkrat gor kot dol, a zato delajo tudi več sranja. In to sranje moram jaz zdaj prenašat. Čeprav...neposredno niti ne to, ki ga delajo oni ( jaz neposredno tega ne bi smel čutiti) ampak povratno sranje, ki jim ga vrača prebivalstvo. Pomislite - 2,5 miljona ljudi je bilo pred dvemi tedni v Rimu na trgih. Slovenija + Ljubljana - ljudje iz cele Italije so nezadovoljni. Čeprav so jih izvolili, je zdaj vse narobe. Je vsem žal. Lahko bi rekel, da njihov spomin traja zgolj 4 leta. To me malce spominja na volitve v Izoli...le da takrat smo si precej grizli nohte in ustnice, na ulice pa nismo šli, razen redkih psihopatov.
Ja dragi Italjančki, kaj pa sploh hočete doseči?? A uničiti sprejet zakon? A ne vidite, da to ne pelje nikamor? Že en mesec se bunite, pa ni še nič novega. Nisem za nemirne demonstracije. Nisem za demonstracije. Morale bi biti mirne, će že, a mirne ne vodijo nikamor. Če ste pravi pojdite do parlamenta z vilami v rokah, pa da vidimo, kaj bo novega.
Profesorica od biokemije pravi, da kljub temu, da verjetno ne bodo nič uredili, je potrebno izkazati nezadovoljstvo. Češ, da to ni vprašanje usmerjenosti temveč kulture! Ja profesorica, uvedite tretjo stranko in se izkažite v kampaniji...verjamem, da se tudi vam rahlo trese stolček ampak na drugačen način Berlusconija po mojem ne boste premaknili.
Prokleta politika in tisti, ki te je izumil.
Gomi
13 november, 2008
New look
Že dolgo nisem nič napisal. V tem času nisem počel nič pretresljivega, še najbolj sem skrbel za mojo frizuro. Svoje lase sem včeraj tudi pobarval in ven je prišel Gomi taljancin - super 80's style. To zgleda nekako tako:
Fotogeničnost: nezadostno
...a se ne sekiram.
Novica tedna je, da je moj oče 10.novembra praznoval abrahama, zato vse čestitke in vse najboljše s strani bloga! **
Fotogeničnost: nezadostno
...a se ne sekiram.
Novica tedna je, da je moj oče 10.novembra praznoval abrahama, zato vse čestitke in vse najboljše s strani bloga! **
05 november, 2008
Start ! + doživljajski spis
OPOMBA: KDOR IŠČE PRIMER DOŽIVLJAJSKEGA SPISA (KER VEM, DA JE DANES V DOBI INTERNETA DOSTI TAKIH), MU NAJ POVEM, DA SPODNJI NI PRIMEREN ZA KAKRŠNOKOLI KOPIRANJE IN UPORABO V ŠOLI. DOŽIVLJAJSKI SPIS JE NA NIZKEM NIVOJU IN JE V NASLOVU UPORABLJEN ZGOLJ KOT IRONIJA. V NJEM SEM NAMREČ ZGOLJ ŽELEL SPOROČITI, KAJ SE JE Z MENOJ DOGAJALO TE DNI. RAJE SE NAUČITE RESNIH SMERNIC IN PRAVIL DOŽIVLJAJSKEGA SPISA, O KATERIH STE SE POGOVARJALI Z UČITELJICO. ČIMVEČ BERITE IN ČIMVEČ PIŠITE. VAJA DELA MOJSTRA! LEP SLOVNIČNI POZDRAV!
.
.
Začelo se je. Vsaj tako "zgleda z Bleda". Akademsko (tako mu pravijo oni) leto 2008/2009 je odprto.
Že res, da protesti študentov še niso zaključeni. Res je tudi, da so nekatere predavalnice še vedno okupirane s strani slednjih. Nenazadnje je res, da smo danes začeli predavanja iz biokemije z desetminutnim nagovorom profesorce o...o zakonu 133, ki med drugim vključuje tudi to, to, to in ono. Malce sem poslušal, malce zehal, malce razmišljal o domovini Sloveniji...ja dragi kolegi na Aškerčevi, pri nas je luksuz.
Kasneje smo se vendarle lotili predmeta malce bolj resno in prvi vtisi so skrb vzbujajoči. Vendarle je v šoli še zmeraj vse potekalo v skladu s pričakovanji, tako da se niti Italijančkom ne bom pustil.
Na kosilu sem danes ponovno zavzel prazno mizo in natočil poln vrček vode. Kmalu se mi je pridužil..uno totalni Italjanček, tisto ... res uno totalno, samo še falš raybanke so mu manjkale.... malce temnejša polt, dolge lase, trakec za odmaknit lase od čela čez ušesa....stile Gigi Buffon, le da malce manjši in grši. Ko me je vprašal če lahko prisede sem mu prikimal, tako vendarle počn(em)o vsi v menzi. A kmalu mi je bilo žal. Čez deset sekund mi je dal roko in se predstavil kot Luis ali Lewis...saj ne vem kaj je bil. V TRENUTKU SEM POSTAL ASOCIALEN. Verjetno se je hotel pohvaliti, da se njegovo ime izgovarja kot ime novega svetovnega prvaka v formuli 1, Hamiltona. Odgovoril sem z "Rok", ki pa ga tako ali tako ni razumel - ob mojih polnih ustih njokov. Saj ne da sicer bi ga! :) Takrat se mi je že zazdel sumljiv. Vprašal me je kaj študiram, in sem si rekel: Ajde, ta hoče vedet, če mu lahko kaj razložim v zvezi z njegovim faksom. Mu povem, da farmacijo, potem bo valda nehal a?
Sumljivo gledajoč izpod čela mu rečem "Farmacia". Pametno sem dodal še, da sem Erasmus in ga tako poskušal odvrniti od nadaljnega pogovora. Ni mi bilo do tega. Začel je spraševati iz kje sem, pa koliko imam z vlakom iz Slovenije. Vedel sem, da ni dobro, če sem mu omenil našo podalpsko deželo. Zanj ni dobro. Poudaril je, da mora biti zelo lepo opazovati države, med vožnjo proti Italiji. Jaz sem rahlo v nasmešku le prikimal. Nisem hotel odvrniti, da v bistvu štartam v Trstu, ki je že italijansko mesto. To bi morda že razumel in ostal bi kot en kos dreka. Glup kot stup, žalim stup!
V naslednjih trenutkih sem jedel hitro kot že dolgo ne. Njokov že zdavnaj ni bilo več, solate je zmanjkalo ekspresno hitro, ribji file pa je po mojem trpel v mojih ugrizih, čeprav je bil že zdavnaj pokojni. Še sok in jogurt, za kruh tako ali tako ne pomnim več kdaj sem ga pojedel...Tik pred odhodom se "nama" je pridružil še Andrea, študent ekonomije. To vem zaradi tega, ker ga je Sir Luis izprašal. Kako se je končal njun pogovor ne vem, opazil pa sem, da je Anrea že dohitel Luisa v obedovanju. Tekel sem ven kakor so me nesle noge.
Potrebno se je rešit takih ljudi in jim dat hitro vedeti, da te čisto nič ne zanima o njih. Upam da tudi on zdaj piše kakšen blog, češ kako smo SLOVAKI nevljudni in kako hitre vlake imamo, da rabijo samo 6 ur in pol do Rima.
Po kosilu sem šel na predavanja iz mikrobiologije, ki pa so odpadla. Zakaj je do tega prišlo mi ni čisto jasno, ampak upam, da se to v petek ne bo ponovilo.
Zdaj sem doma, čakam stroj da opere, saj mam za napolniti novega. Moram izkoristiti sončen dan, vreme tu je zelo spremenljivo in čim greš za par ur od doma, te lahko pričaka mokro sušilo. Kar ni ok, če ni mamice zraven. ;)
No pa bom ta blog zaključil z eno pesmijo, ki mojim staršem spet ne bo všeč. Šment, pa napisal sem, da je to samo ironija na slabe komade.
Gremo Sidhharta, naj bo vse narobE!
LP
.
.
Začelo se je. Vsaj tako "zgleda z Bleda". Akademsko (tako mu pravijo oni) leto 2008/2009 je odprto.
Že res, da protesti študentov še niso zaključeni. Res je tudi, da so nekatere predavalnice še vedno okupirane s strani slednjih. Nenazadnje je res, da smo danes začeli predavanja iz biokemije z desetminutnim nagovorom profesorce o...o zakonu 133, ki med drugim vključuje tudi to, to, to in ono. Malce sem poslušal, malce zehal, malce razmišljal o domovini Sloveniji...ja dragi kolegi na Aškerčevi, pri nas je luksuz.
Kasneje smo se vendarle lotili predmeta malce bolj resno in prvi vtisi so skrb vzbujajoči. Vendarle je v šoli še zmeraj vse potekalo v skladu s pričakovanji, tako da se niti Italijančkom ne bom pustil.
Na kosilu sem danes ponovno zavzel prazno mizo in natočil poln vrček vode. Kmalu se mi je pridužil..uno totalni Italjanček, tisto ... res uno totalno, samo še falš raybanke so mu manjkale.... malce temnejša polt, dolge lase, trakec za odmaknit lase od čela čez ušesa....stile Gigi Buffon, le da malce manjši in grši. Ko me je vprašal če lahko prisede sem mu prikimal, tako vendarle počn(em)o vsi v menzi. A kmalu mi je bilo žal. Čez deset sekund mi je dal roko in se predstavil kot Luis ali Lewis...saj ne vem kaj je bil. V TRENUTKU SEM POSTAL ASOCIALEN. Verjetno se je hotel pohvaliti, da se njegovo ime izgovarja kot ime novega svetovnega prvaka v formuli 1, Hamiltona. Odgovoril sem z "Rok", ki pa ga tako ali tako ni razumel - ob mojih polnih ustih njokov. Saj ne da sicer bi ga! :) Takrat se mi je že zazdel sumljiv. Vprašal me je kaj študiram, in sem si rekel: Ajde, ta hoče vedet, če mu lahko kaj razložim v zvezi z njegovim faksom. Mu povem, da farmacijo, potem bo valda nehal a?
Sumljivo gledajoč izpod čela mu rečem "Farmacia". Pametno sem dodal še, da sem Erasmus in ga tako poskušal odvrniti od nadaljnega pogovora. Ni mi bilo do tega. Začel je spraševati iz kje sem, pa koliko imam z vlakom iz Slovenije. Vedel sem, da ni dobro, če sem mu omenil našo podalpsko deželo. Zanj ni dobro. Poudaril je, da mora biti zelo lepo opazovati države, med vožnjo proti Italiji. Jaz sem rahlo v nasmešku le prikimal. Nisem hotel odvrniti, da v bistvu štartam v Trstu, ki je že italijansko mesto. To bi morda že razumel in ostal bi kot en kos dreka. Glup kot stup, žalim stup!
V naslednjih trenutkih sem jedel hitro kot že dolgo ne. Njokov že zdavnaj ni bilo več, solate je zmanjkalo ekspresno hitro, ribji file pa je po mojem trpel v mojih ugrizih, čeprav je bil že zdavnaj pokojni. Še sok in jogurt, za kruh tako ali tako ne pomnim več kdaj sem ga pojedel...Tik pred odhodom se "nama" je pridružil še Andrea, študent ekonomije. To vem zaradi tega, ker ga je Sir Luis izprašal. Kako se je končal njun pogovor ne vem, opazil pa sem, da je Anrea že dohitel Luisa v obedovanju. Tekel sem ven kakor so me nesle noge.
Potrebno se je rešit takih ljudi in jim dat hitro vedeti, da te čisto nič ne zanima o njih. Upam da tudi on zdaj piše kakšen blog, češ kako smo SLOVAKI nevljudni in kako hitre vlake imamo, da rabijo samo 6 ur in pol do Rima.
Po kosilu sem šel na predavanja iz mikrobiologije, ki pa so odpadla. Zakaj je do tega prišlo mi ni čisto jasno, ampak upam, da se to v petek ne bo ponovilo.
Zdaj sem doma, čakam stroj da opere, saj mam za napolniti novega. Moram izkoristiti sončen dan, vreme tu je zelo spremenljivo in čim greš za par ur od doma, te lahko pričaka mokro sušilo. Kar ni ok, če ni mamice zraven. ;)
No pa bom ta blog zaključil z eno pesmijo, ki mojim staršem spet ne bo všeč. Šment, pa napisal sem, da je to samo ironija na slabe komade.
Gremo Sidhharta, naj bo vse narobE!
LP
04 november, 2008
Aserehe
ha hehe hehehehe hahaha hahaha huhuahaha hehehihahehuhiha te buidibipi!
anananananana na na na na nananananaaa jeeeeee!!!!!!!!!!!!!!!
anananananana na na na na nananananaaa jeeeeee!!!!!!!!!!!!!!!
02 november, 2008
Dub-i-dub
Tak te to je. Dandanes baba (*slabšalno) ne more povedati nič pametnega, brez da bi vmes poudarila svoj dub-i-dub. Ljubezni ne rabi, ker si je že sama tako všeč, da jo to povsem zadovolji. DUBIDUB!
01 november, 2008
31 oktober, 2008
Hiti brez pomena
Pozdravljeni.
V zadnjih dneh sem razmišljal o pesmih, ki so postali pravi hiti (evergreeni rdeče barve), to pa predvsem zaradi besedila, ki je bodisi nesmiselno čez celo pesem, bodisi le v delčkih pesmi. Te uspešnice sicer imajo svoje trenutke, ko pevca/ko celo razumemo, toda neke glave in repa največkrat ne vidimo oz.ne razumemo.
Najboljše in meni najbolj smešno je, ker te pesmi tudi pojemo (ja, tudi jaz), čeprav si upam trditi, da jih pravilno poje manj kot 5% sodelujočih na teh absurdnih "karaokah".
V prihodnje vam bom predstavil nekaj pesmi (približno pet, po eno na dan), vi pa povejte, če se strinjate s takim načinom izdajanja...khmm glasbe (o idejah tukaj debata ne more teči) v svet.
Je pesem lahko cenjena, če besedila ni, oz.je podano na nerazumljiv način - nam torej ne pove nič pametnega? Zgleda da ja, predvsem če gre (računalniška) melodija v uho. Dobivajo skupine na priljubljenosti, ko moramo vedno iskati lyrics na googlu? Oglasi se v komentarjih!
Pesem današnjega dne:
Ice Mc - Think About the Way (Bom digi bom)
V zadnjih dneh sem razmišljal o pesmih, ki so postali pravi hiti (evergreeni rdeče barve), to pa predvsem zaradi besedila, ki je bodisi nesmiselno čez celo pesem, bodisi le v delčkih pesmi. Te uspešnice sicer imajo svoje trenutke, ko pevca/ko celo razumemo, toda neke glave in repa največkrat ne vidimo oz.ne razumemo.
Najboljše in meni najbolj smešno je, ker te pesmi tudi pojemo (ja, tudi jaz), čeprav si upam trditi, da jih pravilno poje manj kot 5% sodelujočih na teh absurdnih "karaokah".
V prihodnje vam bom predstavil nekaj pesmi (približno pet, po eno na dan), vi pa povejte, če se strinjate s takim načinom izdajanja...khmm glasbe (o idejah tukaj debata ne more teči) v svet.
Je pesem lahko cenjena, če besedila ni, oz.je podano na nerazumljiv način - nam torej ne pove nič pametnega? Zgleda da ja, predvsem če gre (računalniška) melodija v uho. Dobivajo skupine na priljubljenosti, ko moramo vedno iskati lyrics na googlu? Oglasi se v komentarjih!
Pesem današnjega dne:
Ice Mc - Think About the Way (Bom digi bom)
Ali ste vedeli?
Ali ste vedeli,...
da prihaja zima?
da sem v Sloveniji?
da imam v Rimu končno "stalno" prebivališče?
da sem z zadnjem mesecu porabil več denarja kot v kateremkoli prej?
da so v Rimskem "senatu" potrdili nov zakon o osnovnih in srednjih šolah, ki bo iz šol odnesel precej zaposlenih?
da v Rimu še vedno štrajkajo in da je prišlo tudi do krvavih spopadov med študenti in policijo?
da je koralni kalcij nateg?
da je Miran Rudan kriv?
da ima Peugeot izjemno zimsko akcijo - 20% popusta na skoraj vso dodatno opremo in servise?
da je David Hajšek padel v mehurček?
da je za zgoraj omenjeno kriv Gordan?
da je na volitvah zmagala stranka SD in ne SDS?
Lep pozdrav do naslednjega "Ali ste vedeli?"!
da prihaja zima?
da sem v Sloveniji?
da imam v Rimu končno "stalno" prebivališče?
da sem z zadnjem mesecu porabil več denarja kot v kateremkoli prej?
da so v Rimskem "senatu" potrdili nov zakon o osnovnih in srednjih šolah, ki bo iz šol odnesel precej zaposlenih?
da v Rimu še vedno štrajkajo in da je prišlo tudi do krvavih spopadov med študenti in policijo?
da je koralni kalcij nateg?
da je Miran Rudan kriv?
da ima Peugeot izjemno zimsko akcijo - 20% popusta na skoraj vso dodatno opremo in servise?
da je David Hajšek padel v mehurček?
da je za zgoraj omenjeno kriv Gordan?
da je na volitvah zmagala stranka SD in ne SDS?
Lep pozdrav do naslednjega "Ali ste vedeli?"!
29 oktober, 2008
Uspelo mi je, osvojil sem srca!
"Končno!", bi lahko rekel!
V dneh, ko v Rimu potekajo protesti in stavka velike večine zaposlenih na univerzi, si taki patroni kot jaz, ki še niso spoznali večine ponudbe večnega mesta, kratijo čas tudi z osvajanjem src, tako ženskih kot moških (ne, nisem bi).
Sam sem po nešteto porazih (nekaterih tudi zelo bolečih), dokazal, da se vztrajnost izplača in premagal trdoživost Pauline, Bena in Michele. Kot lahko vidite sem predvsem odlično začel, moji odlični taktiki pa se tudi kasneje nihče ni moral upreti in ni jim preostalo drugega, kot priznati poraz.
Priznati moram, da kot pri skoraj vseh stvareh, moraš tudi tu imet pojem in dobiti karseda dosti izkušenj preden postaneš največji "jebač". Jaz sem to postal in sem zaradi tega zelo ponosen in vesel!
LP, Gomi
V dneh, ko v Rimu potekajo protesti in stavka velike večine zaposlenih na univerzi, si taki patroni kot jaz, ki še niso spoznali večine ponudbe večnega mesta, kratijo čas tudi z osvajanjem src, tako ženskih kot moških (ne, nisem bi).
Sam sem po nešteto porazih (nekaterih tudi zelo bolečih), dokazal, da se vztrajnost izplača in premagal trdoživost Pauline, Bena in Michele. Kot lahko vidite sem predvsem odlično začel, moji odlični taktiki pa se tudi kasneje nihče ni moral upreti in ni jim preostalo drugega, kot priznati poraz.
Priznati moram, da kot pri skoraj vseh stvareh, moraš tudi tu imet pojem in dobiti karseda dosti izkušenj preden postaneš največji "jebač". Jaz sem to postal in sem zaradi tega zelo ponosen in vesel!
LP, Gomi
28 oktober, 2008
Najnovejše o najmočnejšem
Guess who's back?!
Epizode Walker Texas Ranger so vedno predvajane v živo. Tudi posnetki le-teh.
Pevec Ronnie James Bog si je izbral to ime zato, da bi navzven deloval kot skromen mož. V resnici je njegovo ime Ronnie James Chuck Norris.
Chuck Norris lahko podre 5 vrstic pri tetrisu.
Pick-up Chuck Norrisa ima luči v "misionarskem položaju".
Chuck Norris je obrnil cel svet. Zdaj ima Zemlja zahodni in vzhodni pol.
Chuck Norris ima na sebi vedno stare čevlje. Nima rad modernih orožij.
Chuck Norris lahko poje duhce pri pac-manu brez modre tabletke.
V Hollywoodu pripravljajo film o Chuck Norrisu. Chuck Norrisa v mladih letih bo igral nihče drug kot Chuck Norris v mladih letih.
Chuck Norris te lahko brcne z roko.
Chuck Norris je na nekem blogu kliknil banner na katerem je bila reklama z napisom: Millions of single women's. Zdaj so vse njegove.
In zmagovalna za danes:
Po mataronskem 40-urnem seksu, si je Chuck Norris med zapenjanjem hlač rekel: "ravno to sem rabil, enega na hitro..."
Epizode Walker Texas Ranger so vedno predvajane v živo. Tudi posnetki le-teh.
Pevec Ronnie James Bog si je izbral to ime zato, da bi navzven deloval kot skromen mož. V resnici je njegovo ime Ronnie James Chuck Norris.
Chuck Norris lahko podre 5 vrstic pri tetrisu.
Pick-up Chuck Norrisa ima luči v "misionarskem položaju".
Chuck Norris je obrnil cel svet. Zdaj ima Zemlja zahodni in vzhodni pol.
Chuck Norris ima na sebi vedno stare čevlje. Nima rad modernih orožij.
Chuck Norris lahko poje duhce pri pac-manu brez modre tabletke.
V Hollywoodu pripravljajo film o Chuck Norrisu. Chuck Norrisa v mladih letih bo igral nihče drug kot Chuck Norris v mladih letih.
Chuck Norris te lahko brcne z roko.
Chuck Norris je na nekem blogu kliknil banner na katerem je bila reklama z napisom: Millions of single women's. Zdaj so vse njegove.
In zmagovalna za danes:
Po mataronskem 40-urnem seksu, si je Chuck Norris med zapenjanjem hlač rekel: "ravno to sem rabil, enega na hitro..."
26 oktober, 2008
Novice 27.10.2008, Rim
Živijo.
http://24ur.com/novice/svet/rim-zasedli-berlusconijevi-nasprotniki.html
Dobro razmislite kam na izmenjavo, če sploh...zaenkrat to ni to. Ne, to res ni to.
Mimogrede, Jerco Kos bom kmalu tudi osebno spoznal.
Več o tem kdaj drugič.
Še enkrat več pozdrav katalizatorju Marinu.
Pa še reklama: www.mmarin.net , blog na katerem boš izvedel veliko o potovanjih, tehnoloških novostih in drugih novonastankih, dobri hrani in drugih lepih rečeh.
LP, Gomi
http://24ur.com/novice/svet/rim-zasedli-berlusconijevi-nasprotniki.html
Dobro razmislite kam na izmenjavo, če sploh...zaenkrat to ni to. Ne, to res ni to.
Mimogrede, Jerco Kos bom kmalu tudi osebno spoznal.
Več o tem kdaj drugič.
Še enkrat več pozdrav katalizatorju Marinu.
Pa še reklama: www.mmarin.net , blog na katerem boš izvedel veliko o potovanjih, tehnoloških novostih in drugih novonastankih, dobri hrani in drugih lepih rečeh.
LP, Gomi
22 oktober, 2008
Ali ste vedeli?
Ali ste vedeli,...
da je 22. oktober?
da še vedno ne živim v svoji sobi, temveč v hotelu z eno zvezdico?
da sem danes prišel na faks, kjer so mi odpadla tako predavanja...
....kot kosilo, zaradi zaprte menze?
da me v univerzitetnem naselju veliko ljudi sprašuje po določenih lokacijah in da sem skoraj vsem znal odgovoriti pravilno, kot da sem tu že celo večnost?
da bo Rosanni prišlo to noč?
da se v Rimu praktično nihče ne vozi s kolesom?
da je Juventus zmagal proti Real Madridu z 2:1, čeprav je imel žogo v svojih nogah (posest žoge) zgolj 30,3%?
da bo David Beckham po dokaj zanesljivih virih še v tej sezoni zaigral za AC Milan?
da igra Rock'n'roll cela Jugoslavija?
da če si, še ne pomeni da misliš?
da si želim kupiti skuter po ekonomski različici - čimveč za čimmanj?
Fora tokratnega Ali ste vedeli?: Je tudi vam uspelo, da vas je najprej zapustila vaša punca in šele nato vaša bivša?!....bravo, čestitke! :)))
LP Gomi
da je 22. oktober?
da še vedno ne živim v svoji sobi, temveč v hotelu z eno zvezdico?
da sem danes prišel na faks, kjer so mi odpadla tako predavanja...
....kot kosilo, zaradi zaprte menze?
da me v univerzitetnem naselju veliko ljudi sprašuje po določenih lokacijah in da sem skoraj vsem znal odgovoriti pravilno, kot da sem tu že celo večnost?
da bo Rosanni prišlo to noč?
da se v Rimu praktično nihče ne vozi s kolesom?
da je Juventus zmagal proti Real Madridu z 2:1, čeprav je imel žogo v svojih nogah (posest žoge) zgolj 30,3%?
da bo David Beckham po dokaj zanesljivih virih še v tej sezoni zaigral za AC Milan?
da igra Rock'n'roll cela Jugoslavija?
da če si, še ne pomeni da misliš?
da si želim kupiti skuter po ekonomski različici - čimveč za čimmanj?
Fora tokratnega Ali ste vedeli?: Je tudi vam uspelo, da vas je najprej zapustila vaša punca in šele nato vaša bivša?!....bravo, čestitke! :)))
LP Gomi
20 oktober, 2008
Trik vedno obstaja, le najti ga je treba, ali Kako sem prvič jedel ob polno zasedeni mizi
Lepe pozdrave iz univerzitetnega naselja.
Danes se je prvič zgodilo, da so mi družbo pri kosilu delale kar tri osebe, in to vse predstavnice ženskega spola. Jabadabadu! :)
V bistvu nisem tako vesel zaradi omenjenega, temveč ker sem našel trik, kako privabiti družbo. Pa ni bilo pretirano težko. Ko sem sam prihajal v menzo sem vedno gledal, kje na mizi stoji polna "broka" vode. Tako sem bil siguren, da je bo dovolj tudi zame, in da je en bo potrebno vmes napolniti. Prisedel sem in broka je bila ob koncu kosila seveda prazna. Tako smo osli za seboj vedno zapustili nič (dobesedno) in vode za naše naslednike seveda ni bilo.
Danes sem po opisanem postopku iskal pravo žrtev, a je nisem našel. Našel pa sem mizo, kjer je bila punca s prazno "broko". Pristopil sem in v sebi preklinjajoč jo, sem pobral broko in jo odšel napolniti. Ko sem prišel nazaj, smo bili seveda najbolj zaželjena miza. Polna broka in še dve prosti mesti! Hitro sta se našli dve z mojo mentaliteto in prisedle, saj so vedele, da broke vmes ne bo potrebno napolniti.
In tako je Gomi prvič jedel ob polno zasedeni mizi.
p.s. posebne zahvale prijatelju Medaku, ki me je poučil, da brez muje se še čevelj ne obuje
zdaj pa eno za nas....
3...4... Sergiooooo
Danes se je prvič zgodilo, da so mi družbo pri kosilu delale kar tri osebe, in to vse predstavnice ženskega spola. Jabadabadu! :)
V bistvu nisem tako vesel zaradi omenjenega, temveč ker sem našel trik, kako privabiti družbo. Pa ni bilo pretirano težko. Ko sem sam prihajal v menzo sem vedno gledal, kje na mizi stoji polna "broka" vode. Tako sem bil siguren, da je bo dovolj tudi zame, in da je en bo potrebno vmes napolniti. Prisedel sem in broka je bila ob koncu kosila seveda prazna. Tako smo osli za seboj vedno zapustili nič (dobesedno) in vode za naše naslednike seveda ni bilo.
Danes sem po opisanem postopku iskal pravo žrtev, a je nisem našel. Našel pa sem mizo, kjer je bila punca s prazno "broko". Pristopil sem in v sebi preklinjajoč jo, sem pobral broko in jo odšel napolniti. Ko sem prišel nazaj, smo bili seveda najbolj zaželjena miza. Polna broka in še dve prosti mesti! Hitro sta se našli dve z mojo mentaliteto in prisedle, saj so vedele, da broke vmes ne bo potrebno napolniti.
In tako je Gomi prvič jedel ob polno zasedeni mizi.
p.s. posebne zahvale prijatelju Medaku, ki me je poučil, da brez muje se še čevelj ne obuje
zdaj pa eno za nas....
3...4... Sergiooooo
19 oktober, 2008
Nisem več Gomi?
Hej hoj. Tu v Rimu me kličejo vsi Rok. Nihče mi ne reče Gomi, čeprav sem jim lepo povedal, da naj me poskušajo klicati Gomi. Pa jim ne gre. Po osnovni, srednji šoli in fakulteti doživljam svet popolnoma drugače. Ljudje me kličejo Rok. ????:) Sicer pa nimam nekih težav z obračanjem, ko slišim to ime, saj se ga tukaj sliši tako zelo zelo redko, da v bistvu ne more bit nihče drug kot jaz. No ja, saj od nekaterih ljudi tudi želim, da me kličejo Rok in ne Gomi. Zdaj pa mam!!! Nihče več me ne kliče Gomi. Nisem več Gomi?
LP, zdaj bom menjal hostel, kjer ne bom imel interneta. Upam da se kmalu slišimo.
LP, zdaj bom menjal hostel, kjer ne bom imel interneta. Upam da se kmalu slišimo.
Poraz(no)
Pozdravljeni.
Včeraj ni bil poseben dan zgolj zaradi poroke mojega bratranca (kateri žal nisem mogel prisostvovati), temveč tudi zaradi mojega URADNEGA debija v Rimskem rokometnem klubu. Žal se ni izšlo po željah vseh vpletenih in domov smo se vrnili brez točk. Dan je morda celo bolj kot tekma zaznamovala izjemno dolga vožnja tja (z enim polurnim postankom smo se vozili 5 ur in 15 minut), in, resda malce krajša, nazaj (s polurnim postankom 4 ure in 15 minut). Sicer me je kar malce sram. Že v Izoli smo se vedno zgražali, če nas je premagal kak manjši klub (največkrat Hrpelje-Kozina ali pa Col). Igrat smo šli v neko selo, ki ima morda 5.000 prebivalcev, in stoji na ogromni planoti, kjer nas je pričakala taka megla, da smo trikrat falili preden smo našli dvorano. Prispeli smo pol ure pred tekmo, ki se je začela ob 18.00. . Takoj na začetku smo povedli s 0:3 in pokazali, da z nami ne bo češenj zobati. Domačini so nas ujeli pri izidu 8:8 in do konca polčasa sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, na koncu smo predvsem po zaslugi našega levega krila Valeria ( ;) )odšli na odmor z golom prednosti (13:14). Drugi polčas smo začeli fenomelano in s par lepimi akcijami pokazali, da se treningi sicer obrestujejo. Tako je 12 minut pred koncem na semaforju pisalo 17:22. *Iz komentatorskega mesta se je oglasil Igor E.Bergant, ki je povedal, da le še čudež lahko preprečo zmago Romi*. In ta se je zgodil. Mene so primli na pressing, čeprav jim resnici na ljubo nisem povzročal pretiranih preglavic, vsaj sam tako mislim. In naša ekipa je takrat nehala igrat. V napadu brez ideje, nasprotniki pa so nam z igralcem več na hitro zabili 3 gole iz kontre (v eni minuti in pol) in stvar se je začela znova. Pri izidu 20:22 me je trener povlekel na klop, češ da sem preveč pasiven, da se ne vključujem v igro...čez par minut je bilo že 23:22. 5 minut pred koncem me je spet poslal v igro, a z ekipo se nismo uspeli pobrat. V 59' je bilo še 25:25, potem pa v napadu nismo znali več zadeti in domači so zadnji gol dosegli prav v zadnjih sekundah. 27:25.
Nič ne bi bilo narobe, če se tak poraz zgodi proti boljši ekipi, peče predvsem dejstvo, da so nasprotniki nekje na enaki ravni kot mi, s tem da smo jih večji del tekma drćali pod kontrolo in jih v določenih segmentih povsem nadigrali. Žal to ni bilo dovolj in še enkrat se je pokazalo dejstvo, da se rokomet igra do zadnjega sodnikovega žvižga in da se popustljivost še kako kaznuje. Svoje igre in igre ostalih posameznikov ne mislim dodatno komentirati, saj se še ne počutim pristojnega za to. ;) Res ne.
Prihodnji teden igramo doma proti morda najboljši ekipi iz te lige, Ambri, ki je lani nazadovala iz višje lige. Moji soigralci pravijo, da nimamo nekih šans. Meni je bolje, da zdaj, ko se še ne poznamo odigramo težje tekme, da bomo za lažje bolje pripravljeni.
Škoda za zapravljeno priložnost.
p.s. večerja je bila odlična, novih tenisk pa žal ne bo
LP
Včeraj ni bil poseben dan zgolj zaradi poroke mojega bratranca (kateri žal nisem mogel prisostvovati), temveč tudi zaradi mojega URADNEGA debija v Rimskem rokometnem klubu. Žal se ni izšlo po željah vseh vpletenih in domov smo se vrnili brez točk. Dan je morda celo bolj kot tekma zaznamovala izjemno dolga vožnja tja (z enim polurnim postankom smo se vozili 5 ur in 15 minut), in, resda malce krajša, nazaj (s polurnim postankom 4 ure in 15 minut). Sicer me je kar malce sram. Že v Izoli smo se vedno zgražali, če nas je premagal kak manjši klub (največkrat Hrpelje-Kozina ali pa Col). Igrat smo šli v neko selo, ki ima morda 5.000 prebivalcev, in stoji na ogromni planoti, kjer nas je pričakala taka megla, da smo trikrat falili preden smo našli dvorano. Prispeli smo pol ure pred tekmo, ki se je začela ob 18.00. . Takoj na začetku smo povedli s 0:3 in pokazali, da z nami ne bo češenj zobati. Domačini so nas ujeli pri izidu 8:8 in do konca polčasa sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, na koncu smo predvsem po zaslugi našega levega krila Valeria ( ;) )odšli na odmor z golom prednosti (13:14). Drugi polčas smo začeli fenomelano in s par lepimi akcijami pokazali, da se treningi sicer obrestujejo. Tako je 12 minut pred koncem na semaforju pisalo 17:22. *Iz komentatorskega mesta se je oglasil Igor E.Bergant, ki je povedal, da le še čudež lahko preprečo zmago Romi*. In ta se je zgodil. Mene so primli na pressing, čeprav jim resnici na ljubo nisem povzročal pretiranih preglavic, vsaj sam tako mislim. In naša ekipa je takrat nehala igrat. V napadu brez ideje, nasprotniki pa so nam z igralcem več na hitro zabili 3 gole iz kontre (v eni minuti in pol) in stvar se je začela znova. Pri izidu 20:22 me je trener povlekel na klop, češ da sem preveč pasiven, da se ne vključujem v igro...čez par minut je bilo že 23:22. 5 minut pred koncem me je spet poslal v igro, a z ekipo se nismo uspeli pobrat. V 59' je bilo še 25:25, potem pa v napadu nismo znali več zadeti in domači so zadnji gol dosegli prav v zadnjih sekundah. 27:25.
Nič ne bi bilo narobe, če se tak poraz zgodi proti boljši ekipi, peče predvsem dejstvo, da so nasprotniki nekje na enaki ravni kot mi, s tem da smo jih večji del tekma drćali pod kontrolo in jih v določenih segmentih povsem nadigrali. Žal to ni bilo dovolj in še enkrat se je pokazalo dejstvo, da se rokomet igra do zadnjega sodnikovega žvižga in da se popustljivost še kako kaznuje. Svoje igre in igre ostalih posameznikov ne mislim dodatno komentirati, saj se še ne počutim pristojnega za to. ;) Res ne.
Prihodnji teden igramo doma proti morda najboljši ekipi iz te lige, Ambri, ki je lani nazadovala iz višje lige. Moji soigralci pravijo, da nimamo nekih šans. Meni je bolje, da zdaj, ko se še ne poznamo odigramo težje tekme, da bomo za lažje bolje pripravljeni.
Škoda za zapravljeno priložnost.
p.s. večerja je bila odlična, novih tenisk pa žal ne bo
LP
Zmaga!
Včeraj sta se poročila moj bratranec Jožko in njegova boljša polovica Karin...verjamem, da so imeli dobro žurko in da so se meli super. Iskrene čestitke mladoporočencema s strani bloga!!! (e figli maschi, ovvio...)
Gomi
Gomi
17 oktober, 2008
Finančna kriza
Če mi je kdo par leti nazaj pred dopustom rekel: » Greš v hostel, pa je«, sem ga le začudeno pogledal in si po nadaljnjih informacijah mislil, da ljudje, ki gredo v hostel, niso normalni. Da jim enostavno manjka tisti (neznan) kemijski esencialni element v glavi in gredo v hostel. Kao gadni. Zame je bila to neka tabu nastanitev, če se ta izraz sploh lahko uporabi. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
In danes, glej ga vrag'ca.... sem jaz v hostlu. Sobo delim z dvema fantoma, en je Avstralec, ki je že prišel pijan, se preoblekel in izginil v dan in noč, drugi pa Irec ali Islandec ali kaj podobnega, vsaj po videzu. Ima 185 cm in 150 kg, rahlo plešast z rjavo »bradico in brkeci«. Ta je v noč odšel trezen, a ne verjamem, da bo tak prišel nazaj sredi noči. Za dve noči sem plačal 56 €, a sem od nedeljske do četrtkove noči že rezerviral sobo samo zase v bližnjem hostlu. Tako so mi svetovali tudi doma. Cena je malce višja, interneta sicer ni, a ga bom imel tako ali tako na fakulteti. Pa tudi v tem hostlu ni zastonj. Kupil sem 5 ur wirelessa za 8 Eurov. Mama, tata, bratec-drugače pa je vse kolikortoliko ok, bom preživel! Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Le kaj me je boh nesel v ta Rim, ha? Da je sobo težko najti sem že večkrat omenil. Kakorkoli, danes sem še enkrat klical gospodiča, pri katerem jo bom od 24.oktobra najel za (upam) slabih 10 mesecev in slednji mi je potrdil, da je vse ok, da je tudi pralni stroj popravljen tako da....super. Obljubil mi je tudi, da je za oktober vse plačala Ukrajinka ( :P ), ki mi bo prepustila sobo. O podrobnostih apartmaja pa kdaj drugič, dokler ni uradno nerad izgubljam besede o čemurkoli. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Za mano so naporni dnevi. Fizično naporni, psihično sem ok. Čeprav je vsak dan zelo podoben prejšnjemu. V dopoldanskih urah odhod na faks. Če ni predavanj se tja odpravim zaradi tega, da se dodatno razgledam naokoli, predvsem pa da ne »zaružim« preveč za kosilo. Razen....khja...razen danes. V Rimu in ostalih večjih italijanskih mestih namreč poteka velika stavka. Vsi stavkajo. Študenti, profesorji, vozniki avtobusov, nekateri gostilničarji....v bistvu nekih uradnih informacij nimam, tudi na internetu o konkretnih, tujcu razumljivih stvareh piše bolj malo. Danes torej nisem šel na faks in sem za kosilo tudi precej »zaružu«, jasno. Ampak dobro, itak je finančna kriza, kmalu bomo vsi poljedelci, tako da ne skoparite z denarjem, razen če ga imate toliko prišparanega, da boste fevdalci ;) Aja pozabljam, tisti bolj izobraženi bodo lahko živinorejci!!!
Khm khm... šalo na stran. A veste da mi je uspelo menjati profesorja od biokemije?! Jooj, kako sem vesel zaradi tega. Šel sem na njegovo prvo predavanje, takoj nam je povedal, da z njim ni češenj zobati. Presunil me je predvsem s podatkom, da so pri njemu lani v prvih dveh rokih naredilo le 5 študentov (?!?!?!). *op.a. avtorja – V.e.r.č.e.k je car! Noč pred tem, sem dobil sicer mail od svoje tutorke, da naj nikar ne vzamem tega profesorja. Problem je bil, da mi druga profesorica, ki uči farmacevte, ni dovolila obiskovati njenih predavanj, saj uči le priimke od M-Z, tako sem misli, da mi ni preostalo nič drugega. Rešitev se je našla, saj sem po nasvetu že omenjene tutorke odšel k profesorici iz druge smeri (Farmacija =/= Farmacevtska tehnologija in kemija), ki prav tako uči biokemijo in se zmenil, da bom hodil na predavanja k njej, pa še izpit bom lahko opravljal že januarja (po koncu predavanj iz biokemije, seveda). Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Kar se rokometa tiče je cel teden minil v upanju, da bodo iz Rokometne zveze Slovenije (RZS) le uspeli dati pozitiven odgovor za moj dokončni prestop v italijansko. To se je (baje) med včerajšnjim in današnjim dnem tudi zgodilo, vsaj tako so mi obljubili v klubu, zato ta vikend prvič ostajam v Rimu, saj nas jutri čaka že prva tekma - gostovanje v Cingoli – ju (google maps...). Oni po videnih posnetkih niso dobri, z Izolo bi jim trda predla, proti nam (Roma ;) ) pa jih vseeno postavljam v vlogo favorita, brez heca. Zakaj? Vprašajmo Roka Gomezelja, organizatorja igre pri Roma Pallamano:
Rok, kakšno je vzdušje v slačilnici?
»Vzdušje je super, kot ponavadi vsi komaj čakamo večerjo po tekmi.«
Kaj pa na terenu, kako funkcionirate?
»Naša forma je slaba (sploh ne vem če tu poznajo izraz forma). Trudimo se po svojih močeh, za jutri pa itak vem, da bomo igrali vsi bolj indiviudalno kot kolektivno. Tako da je na terenu slika nekoliko drugačna od tiste v slačilnici, lahko bi se reklo, da smo veliko bolj egoisti.«
Kako ste zadovoljni s svojo igro? Je prihod novega organizatorja veliko vplival na igro in zakaj (ne)?
»Moje mnenje ni pomembno. Pomemnbo je kaj si misli trener, igra pa mora biti taka, da ekipa zmaga. Na koncu je to najvažnejše. Osebno sem svojo igro sem zadovoljen, glede na to kaj vse preživljam zadnje dneve. Moje trenutne predstave pa sicer niso nič posebnega. Vem, da bom čez mesec ali dva lahko dal veliko več od sebe. Prihod Roka je v marsičem pozitiven, ima pa tudi svoje slabe strani. Zadnji treningi kažejo izjemen razkol v mentaliteti in žal tudi kvaliteti Italjanskega in Slovenskega rokometa. Trenutno uigranost na veliko slabši ravni kot je bila prejšnjo sezono, je pa potrebno delati naprej in pustiti času čas. Čez noč se ne da narediti nič. Je pa Rok sigurno eden tistih, ki bodo v nosili največje breme skozi večji del sezone in menim, da ga je on sposoben nositi.
Kaj napovedujete na jutrišnji tekmi?
»Upam da borbo iz vseh strani, zadovoljen pa bom že z dobro večerjo po tekmi. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.«
Katero številko ste si izbrali in zakaj prav to?
»Žal ni bilo izbire. Dobil sem številko 49 in imel pravico do molka.«
Hvala za pogovor
»Hvala vam, I feel Slovenia!«...*trepljajoč po prsih se odpravi v bar naprej pit whiskey....
No, v nečem pa je ta klub vendarle malce boljši od mojega matičnega - izolskega: dobi sem že klubsko torbo, klubsko trenirko, klubsko bundo, dva kompleta dresov (majčka+hlačke) in dve mačjki za trening. Če jutri zmagamo pa so nam obljubljene tudi teniske. Super, res. Upajmo na najboljše....
...pa saj ni pomembno....itak je finančna kriza (svetovna, da se razumemo!)!
LP, Gomi
In danes, glej ga vrag'ca.... sem jaz v hostlu. Sobo delim z dvema fantoma, en je Avstralec, ki je že prišel pijan, se preoblekel in izginil v dan in noč, drugi pa Irec ali Islandec ali kaj podobnega, vsaj po videzu. Ima 185 cm in 150 kg, rahlo plešast z rjavo »bradico in brkeci«. Ta je v noč odšel trezen, a ne verjamem, da bo tak prišel nazaj sredi noči. Za dve noči sem plačal 56 €, a sem od nedeljske do četrtkove noči že rezerviral sobo samo zase v bližnjem hostlu. Tako so mi svetovali tudi doma. Cena je malce višja, interneta sicer ni, a ga bom imel tako ali tako na fakulteti. Pa tudi v tem hostlu ni zastonj. Kupil sem 5 ur wirelessa za 8 Eurov. Mama, tata, bratec-drugače pa je vse kolikortoliko ok, bom preživel! Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Le kaj me je boh nesel v ta Rim, ha? Da je sobo težko najti sem že večkrat omenil. Kakorkoli, danes sem še enkrat klical gospodiča, pri katerem jo bom od 24.oktobra najel za (upam) slabih 10 mesecev in slednji mi je potrdil, da je vse ok, da je tudi pralni stroj popravljen tako da....super. Obljubil mi je tudi, da je za oktober vse plačala Ukrajinka ( :P ), ki mi bo prepustila sobo. O podrobnostih apartmaja pa kdaj drugič, dokler ni uradno nerad izgubljam besede o čemurkoli. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Za mano so naporni dnevi. Fizično naporni, psihično sem ok. Čeprav je vsak dan zelo podoben prejšnjemu. V dopoldanskih urah odhod na faks. Če ni predavanj se tja odpravim zaradi tega, da se dodatno razgledam naokoli, predvsem pa da ne »zaružim« preveč za kosilo. Razen....khja...razen danes. V Rimu in ostalih večjih italijanskih mestih namreč poteka velika stavka. Vsi stavkajo. Študenti, profesorji, vozniki avtobusov, nekateri gostilničarji....v bistvu nekih uradnih informacij nimam, tudi na internetu o konkretnih, tujcu razumljivih stvareh piše bolj malo. Danes torej nisem šel na faks in sem za kosilo tudi precej »zaružu«, jasno. Ampak dobro, itak je finančna kriza, kmalu bomo vsi poljedelci, tako da ne skoparite z denarjem, razen če ga imate toliko prišparanega, da boste fevdalci ;) Aja pozabljam, tisti bolj izobraženi bodo lahko živinorejci!!!
Khm khm... šalo na stran. A veste da mi je uspelo menjati profesorja od biokemije?! Jooj, kako sem vesel zaradi tega. Šel sem na njegovo prvo predavanje, takoj nam je povedal, da z njim ni češenj zobati. Presunil me je predvsem s podatkom, da so pri njemu lani v prvih dveh rokih naredilo le 5 študentov (?!?!?!). *op.a. avtorja – V.e.r.č.e.k je car! Noč pred tem, sem dobil sicer mail od svoje tutorke, da naj nikar ne vzamem tega profesorja. Problem je bil, da mi druga profesorica, ki uči farmacevte, ni dovolila obiskovati njenih predavanj, saj uči le priimke od M-Z, tako sem misli, da mi ni preostalo nič drugega. Rešitev se je našla, saj sem po nasvetu že omenjene tutorke odšel k profesorici iz druge smeri (Farmacija =/= Farmacevtska tehnologija in kemija), ki prav tako uči biokemijo in se zmenil, da bom hodil na predavanja k njej, pa še izpit bom lahko opravljal že januarja (po koncu predavanj iz biokemije, seveda). Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Kar se rokometa tiče je cel teden minil v upanju, da bodo iz Rokometne zveze Slovenije (RZS) le uspeli dati pozitiven odgovor za moj dokončni prestop v italijansko. To se je (baje) med včerajšnjim in današnjim dnem tudi zgodilo, vsaj tako so mi obljubili v klubu, zato ta vikend prvič ostajam v Rimu, saj nas jutri čaka že prva tekma - gostovanje v Cingoli – ju (google maps...). Oni po videnih posnetkih niso dobri, z Izolo bi jim trda predla, proti nam (Roma ;) ) pa jih vseeno postavljam v vlogo favorita, brez heca. Zakaj? Vprašajmo Roka Gomezelja, organizatorja igre pri Roma Pallamano:
Rok, kakšno je vzdušje v slačilnici?
»Vzdušje je super, kot ponavadi vsi komaj čakamo večerjo po tekmi.«
Kaj pa na terenu, kako funkcionirate?
»Naša forma je slaba (sploh ne vem če tu poznajo izraz forma). Trudimo se po svojih močeh, za jutri pa itak vem, da bomo igrali vsi bolj indiviudalno kot kolektivno. Tako da je na terenu slika nekoliko drugačna od tiste v slačilnici, lahko bi se reklo, da smo veliko bolj egoisti.«
Kako ste zadovoljni s svojo igro? Je prihod novega organizatorja veliko vplival na igro in zakaj (ne)?
»Moje mnenje ni pomembno. Pomemnbo je kaj si misli trener, igra pa mora biti taka, da ekipa zmaga. Na koncu je to najvažnejše. Osebno sem svojo igro sem zadovoljen, glede na to kaj vse preživljam zadnje dneve. Moje trenutne predstave pa sicer niso nič posebnega. Vem, da bom čez mesec ali dva lahko dal veliko več od sebe. Prihod Roka je v marsičem pozitiven, ima pa tudi svoje slabe strani. Zadnji treningi kažejo izjemen razkol v mentaliteti in žal tudi kvaliteti Italjanskega in Slovenskega rokometa. Trenutno uigranost na veliko slabši ravni kot je bila prejšnjo sezono, je pa potrebno delati naprej in pustiti času čas. Čez noč se ne da narediti nič. Je pa Rok sigurno eden tistih, ki bodo v nosili največje breme skozi večji del sezone in menim, da ga je on sposoben nositi.
Kaj napovedujete na jutrišnji tekmi?
»Upam da borbo iz vseh strani, zadovoljen pa bom že z dobro večerjo po tekmi. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.«
Katero številko ste si izbrali in zakaj prav to?
»Žal ni bilo izbire. Dobil sem številko 49 in imel pravico do molka.«
Hvala za pogovor
»Hvala vam, I feel Slovenia!«...*trepljajoč po prsih se odpravi v bar naprej pit whiskey....
No, v nečem pa je ta klub vendarle malce boljši od mojega matičnega - izolskega: dobi sem že klubsko torbo, klubsko trenirko, klubsko bundo, dva kompleta dresov (majčka+hlačke) in dve mačjki za trening. Če jutri zmagamo pa so nam obljubljene tudi teniske. Super, res. Upajmo na najboljše....
...pa saj ni pomembno....itak je finančna kriza (svetovna, da se razumemo!)!
LP, Gomi
Hello, is it me what you're looking for?
Hostel Alessandro palace, 21:20, 17.10.2008
Počivam in med poslušanjem znane slovenske pesmi zbiram misli za naslednji blog...
Sonce šlo je za goro,
mrak je padel na Zemljo
pesem črička sliši se,
k večernem počitku vabi vse.
V mojem srcu je nemir
na jesenski ta večer,
tiho stopim sam čez prag,
grem v moj stari čebelnjak.
...
(Lojze Slak - Čebelar)
Počivam in med poslušanjem znane slovenske pesmi zbiram misli za naslednji blog...
Sonce šlo je za goro,
mrak je padel na Zemljo
pesem črička sliši se,
k večernem počitku vabi vse.
V mojem srcu je nemir
na jesenski ta večer,
tiho stopim sam čez prag,
grem v moj stari čebelnjak.
...
(Lojze Slak - Čebelar)
15 oktober, 2008
Ali ste vedeli?
Ali ste vedeli,....
da polovica Rimljanov ne zna z gotovostjo trditi, kje je Slovenija in da jih precej meni, da naša država meji na Bosno?
Ali ste vedeli,....da ko sem nekemu specializantu iz Političnih znanosti omenil, da sem iz Slovenije, mi je slednji odgovoril: "Ahhaaaa, Slovak!"
Ali ste vedeli,....da jaz sicer glede na kvaliteto italjanske 3.lige dobro igram rokomet, da pa imam veliko napako - premalo streljam na gol?
Ali ste vedeli,....da že dva dni zapored nisem jedel zajtrka, čeprav imam svoje piškote na polici in mleko v hladilniku?
Ali ste vedeli,....da nudi menza v Rimu za 2 evra prvo (pašta ali pizza ali pršut+sir), drugo (meso različnih vrst, riba), prilogo (krompirček ali riž ali solata) in dessert (sok, jogurt, sadje ali torto).
op.a. spominja na maximarket
Ali ste vedeli,....da tista od Fredi Milerja še vedno sanja tistega drugega?
Ali ste vedeli,....da se v Rimu predavanja ne začnejo določenega dne, temveč vsa različno. Tako naprimer začnem z večino predavanj šele v novembru, jasno ne vse v istem tednu.
Ali ste vedeli,....da še vedno nimam stanovanja?
Ali ste vedeli,....da danes ponovno igramo prijateljsko tekmo z isto ekipo kot pred dvemi tedni?
Ali ste vedeli,....da mnogi berejo moj blog, ga pa enostavno ne komentirajo?
Ali ste vedeli,....da prepelica se v detelji suče, škerjanček se v lufti vrti?
Ali ste vedeli,....da je KMŠ boljši od Bachusa?
Ali ste vedeli, da se na nekaterih tekočih stopnicah trakovi kamor naslonimo dlani med "vožnjo" premikajo hitreje kot stopnice (in s tem ne dopuščajo, da bi imel roko mirno ob sebi), na drugih pa z enako hitrostjo kot le-te?
LP, Gomi
da polovica Rimljanov ne zna z gotovostjo trditi, kje je Slovenija in da jih precej meni, da naša država meji na Bosno?
Ali ste vedeli,....da ko sem nekemu specializantu iz Političnih znanosti omenil, da sem iz Slovenije, mi je slednji odgovoril: "Ahhaaaa, Slovak!"
Ali ste vedeli,....da jaz sicer glede na kvaliteto italjanske 3.lige dobro igram rokomet, da pa imam veliko napako - premalo streljam na gol?
Ali ste vedeli,....da že dva dni zapored nisem jedel zajtrka, čeprav imam svoje piškote na polici in mleko v hladilniku?
Ali ste vedeli,....da nudi menza v Rimu za 2 evra prvo (pašta ali pizza ali pršut+sir), drugo (meso različnih vrst, riba), prilogo (krompirček ali riž ali solata) in dessert (sok, jogurt, sadje ali torto).
op.a. spominja na maximarket
Ali ste vedeli,....da tista od Fredi Milerja še vedno sanja tistega drugega?
Ali ste vedeli,....da se v Rimu predavanja ne začnejo določenega dne, temveč vsa različno. Tako naprimer začnem z večino predavanj šele v novembru, jasno ne vse v istem tednu.
Ali ste vedeli,....da še vedno nimam stanovanja?
Ali ste vedeli,....da danes ponovno igramo prijateljsko tekmo z isto ekipo kot pred dvemi tedni?
Ali ste vedeli,....da mnogi berejo moj blog, ga pa enostavno ne komentirajo?
Ali ste vedeli,....da prepelica se v detelji suče, škerjanček se v lufti vrti?
Ali ste vedeli,....da je KMŠ boljši od Bachusa?
Ali ste vedeli, da se na nekaterih tekočih stopnicah trakovi kamor naslonimo dlani med "vožnjo" premikajo hitreje kot stopnice (in s tem ne dopuščajo, da bi imel roko mirno ob sebi), na drugih pa z enako hitrostjo kot le-te?
LP, Gomi
Nova rubrika - Ali ste vedeli?
Uvajam novo rubriko "Ali ste vedeli?".
Ta rubrika je sicer zelo znana pri kakšnih informarmativno-izobraževalnih oddajah in ker je moj blog poleg zabavno-tragikomične osnove tudi informativno-izobraževalno usmerjen (oz. vsaj avtor stremi k temu), jih bom začel malce kopirati.
Ali ste vedeli? Bo izhajal načeloma enkrat tedensko, morda bolj pogosto, verjetno manj pogosto, odvisno od sredstev, ki mi jih bo ponudil blogspot (naaaat!:>).
Danes in v preteklih dneh sem dobil nekaj gradiva in kmalu bo na voljo debi moje nove rubrike - Ali ste vedeli?.
LP Gomi
Ta rubrika je sicer zelo znana pri kakšnih informarmativno-izobraževalnih oddajah in ker je moj blog poleg zabavno-tragikomične osnove tudi informativno-izobraževalno usmerjen (oz. vsaj avtor stremi k temu), jih bom začel malce kopirati.
Ali ste vedeli? Bo izhajal načeloma enkrat tedensko, morda bolj pogosto, verjetno manj pogosto, odvisno od sredstev, ki mi jih bo ponudil blogspot (naaaat!:>).
Danes in v preteklih dneh sem dobil nekaj gradiva in kmalu bo na voljo debi moje nove rubrike - Ali ste vedeli?.
LP Gomi
13 oktober, 2008
Urnik ... mmmmm, šagra :/
Urnik je tu (to ni urnik letnika, to je moj osebni - 1 predmet imam v drugem, tri v tretjem, tri pa v petem letniku).
No ja, petki bodo zelo naporni, v torek pa bo očitno dolgo kosilo :)
Kot vidite se mi ure celo prekrivajo, tako da tudi če bom 100% prisoten, bom nekje moral manjkati... (Matematiki in ljubitelji logike...ne me ubit)
Upam, da bom zdržal, tempo bo vsekakor veliko veliko hujši, kot je bil v Ljubljani - manj žurk, treninge naj bi imel vsak dan, ampak tako bo samo na začetku, potem bom verjetno začenjal počasi manjkati...ki če ne...perša baraka:)))
LP
p.s.Opravičujem se za vedno hujši stil pisanja, slovenščino tako ali tako uporabljam "le" še za blog.
No ja, petki bodo zelo naporni, v torek pa bo očitno dolgo kosilo :)
Kot vidite se mi ure celo prekrivajo, tako da tudi če bom 100% prisoten, bom nekje moral manjkati... (Matematiki in ljubitelji logike...ne me ubit)
Upam, da bom zdržal, tempo bo vsekakor veliko veliko hujši, kot je bil v Ljubljani - manj žurk, treninge naj bi imel vsak dan, ampak tako bo samo na začetku, potem bom verjetno začenjal počasi manjkati...ki če ne...perša baraka:)))
LP
p.s.Opravičujem se za vedno hujši stil pisanja, slovenščino tako ali tako uporabljam "le" še za blog.
Salve Roma!
Tukaj mi en kolega teži, razumeš....
ma daki en....prav več kolegov mi uno....razumeš....težijo mi razumeš...uno totalno... da napišem blog!
A kot da si jajca praskam, razumeš, medtem ko se oni bašejo z žlikrofi in gibanicami...!!!!??? Razumeš ne?!
No ja, pa začnimo.
En lep pozdrav vsem skupaj, ja res je, dolgo se že nismo slišali.
Po tehtnem premisleku lahko zatrdim, da je danes 13.10.2008, neponovljiv dan, če ne drugega zaradi datuma.
Včeraj sem prišel v Rim z vlakom-prvič, a ne zadnjič. Vožnja z vlakom ni najbolj prijetna, a vam povem - 6 ur in 13 minut z vlakom, ki vozi v odsekih več kot 150 km/h in prehiteva mercedese ob bližnji avtocesti, mini precej hitreje kot 2 uri in pol s slovenskimi polži na tirnicah. Vožnja je v določenih ovinkih spominjala na gardaland, vlak se je dejansko nagnil za več kot 5 stopinj in lepo je, da ti vsaj nekaj adrenalina ponudijo za ta denar. Karta Trst-Rim stane 59 €.
Po prihodu (16.03.), se je takoj začelo iskanje
- 1. - dnevnega abonamenta za bus, metro.... niso ga imeli (suuuper)
- 2. - "mobi" kartica - niso jih imeli (waaaaa).
Ker sem imel 3 potovalke (Skupaj 50 kg), sem se odločil malo posedeti v senčki in razmisliti kako naprej. Senčko sem našel v restavraciji, kjer kuhajo vse (Tako je pisalo na šipi). Turistični menu (solata, pašta, kos mesa in liter vode), ob 17.00. preveritev delovanja wirelessa (ni delal-waaaa, suuuuper) in odhod v neznano. To neznano sem pravzaprav približno vedel kam moram iti iskat, a vseeno nisem našel. V Rimu nič ne najdeš ko rabiš. Dopuščam možnost da ne znam iskat, a sem se v tem očitno zelo poslabšal. Hodil sem in hodil (predstavljajte si me, z dvema potovalkama na ramenih in kovček za sabo, ki se mi je zaradi izgube ravnotežja prevrnil ob vsakem drugem prehodu za pešce...). Iskanega neznanega nisem našel. Sem pa našel ta čas karto za bus in mobi kartico... Aja, nisem niti povedal kaj sem iskal...to je bil hostel!!! Ja pa jaaaa!
No, potem sem nekako preko domačih izvedel ulico v katerem je "hostel", poklical taxi, dal 10 eurov za slaba dva kilometra in našel tipa, ki zares oddaja sobe! Ni bil hostel toda... to pa je bilo suuper!:)
Me tip pelje v sobo, tam neta mi blo,
sem vidu zadevo, mi blo je slabo...
Sem reku "gospod, čuj, maš ti še kej?",
je reku "pa veš da, sam dnar mi ti dej!"
In tako me je peljal dve ulici stran v nek drug apartma, v neko drugo sobo, ki je 5 evrov dražja od prvotne, tako da sem danes lahko priklopljen na kabel. Brez podpisa smo podpisali in do petka zjutraj naj bi bil tukaj:)
Aja če želite google maps ...Viale Magna Grecia 106, Roma.
Danes zjutraj sem vstal ob 7.45. in odšel proti fakulteti. Tam sem dobil informacijo po katero sem prišel - kdaj in kje mam Biokemijo. Zdaj itak vem že vse, kar sem iskal vse dni tam:S. Informacije so prišle kar od koordinatorja, tako da mi je že žal, da sem se trudil. Za urnik glej naslednji blog ;) Velik del dneva sem danes porabil tudi za nadaljevanje iskanja stanovanja. Glede na to, da imam za zdaj zrihtano vselitev zgolj 24.oktobra in to za ubitačno ceno, se skupaj s predsednico kluba še vedno trudimo, da bi našli kaj pametnejšega za okrepitev na sliki;)
Po napornem dnevu, ko sem spet hodil 2x več kot stal se zdaj prav prileže multivitaminski sok, čez dve uri pa grem na trening. Mama! - Zdaj lahko, se še nimam za učit! ;)
Pozdravljeni vsi in vse.
Gomi
ma daki en....prav več kolegov mi uno....razumeš....težijo mi razumeš...uno totalno... da napišem blog!
A kot da si jajca praskam, razumeš, medtem ko se oni bašejo z žlikrofi in gibanicami...!!!!??? Razumeš ne?!
No ja, pa začnimo.
En lep pozdrav vsem skupaj, ja res je, dolgo se že nismo slišali.
Po tehtnem premisleku lahko zatrdim, da je danes 13.10.2008, neponovljiv dan, če ne drugega zaradi datuma.
Včeraj sem prišel v Rim z vlakom-prvič, a ne zadnjič. Vožnja z vlakom ni najbolj prijetna, a vam povem - 6 ur in 13 minut z vlakom, ki vozi v odsekih več kot 150 km/h in prehiteva mercedese ob bližnji avtocesti, mini precej hitreje kot 2 uri in pol s slovenskimi polži na tirnicah. Vožnja je v določenih ovinkih spominjala na gardaland, vlak se je dejansko nagnil za več kot 5 stopinj in lepo je, da ti vsaj nekaj adrenalina ponudijo za ta denar. Karta Trst-Rim stane 59 €.
Po prihodu (16.03.), se je takoj začelo iskanje
- 1. - dnevnega abonamenta za bus, metro.... niso ga imeli (suuuper)
- 2. - "mobi" kartica - niso jih imeli (waaaaa).
Ker sem imel 3 potovalke (Skupaj 50 kg), sem se odločil malo posedeti v senčki in razmisliti kako naprej. Senčko sem našel v restavraciji, kjer kuhajo vse (Tako je pisalo na šipi). Turistični menu (solata, pašta, kos mesa in liter vode), ob 17.00. preveritev delovanja wirelessa (ni delal-waaaa, suuuuper) in odhod v neznano. To neznano sem pravzaprav približno vedel kam moram iti iskat, a vseeno nisem našel. V Rimu nič ne najdeš ko rabiš. Dopuščam možnost da ne znam iskat, a sem se v tem očitno zelo poslabšal. Hodil sem in hodil (predstavljajte si me, z dvema potovalkama na ramenih in kovček za sabo, ki se mi je zaradi izgube ravnotežja prevrnil ob vsakem drugem prehodu za pešce...). Iskanega neznanega nisem našel. Sem pa našel ta čas karto za bus in mobi kartico... Aja, nisem niti povedal kaj sem iskal...to je bil hostel!!! Ja pa jaaaa!
No, potem sem nekako preko domačih izvedel ulico v katerem je "hostel", poklical taxi, dal 10 eurov za slaba dva kilometra in našel tipa, ki zares oddaja sobe! Ni bil hostel toda... to pa je bilo suuper!:)
Me tip pelje v sobo, tam neta mi blo,
sem vidu zadevo, mi blo je slabo...
Sem reku "gospod, čuj, maš ti še kej?",
je reku "pa veš da, sam dnar mi ti dej!"
In tako me je peljal dve ulici stran v nek drug apartma, v neko drugo sobo, ki je 5 evrov dražja od prvotne, tako da sem danes lahko priklopljen na kabel. Brez podpisa smo podpisali in do petka zjutraj naj bi bil tukaj:)
Aja če želite google maps ...Viale Magna Grecia 106, Roma.
Danes zjutraj sem vstal ob 7.45. in odšel proti fakulteti. Tam sem dobil informacijo po katero sem prišel - kdaj in kje mam Biokemijo. Zdaj itak vem že vse, kar sem iskal vse dni tam:S. Informacije so prišle kar od koordinatorja, tako da mi je že žal, da sem se trudil. Za urnik glej naslednji blog ;) Velik del dneva sem danes porabil tudi za nadaljevanje iskanja stanovanja. Glede na to, da imam za zdaj zrihtano vselitev zgolj 24.oktobra in to za ubitačno ceno, se skupaj s predsednico kluba še vedno trudimo, da bi našli kaj pametnejšega za okrepitev na sliki;)
Po napornem dnevu, ko sem spet hodil 2x več kot stal se zdaj prav prileže multivitaminski sok, čez dve uri pa grem na trening. Mama! - Zdaj lahko, se še nimam za učit! ;)
Pozdravljeni vsi in vse.
Gomi
10 oktober, 2008
Nasvidenje bela Ljubljana!
Lep teden je za mano, začinjen z dvema vrrhunskima večeroma...
nekaj je jasno....farmacevtski so najboljši! (hvala laMut:P)
Nasvidenje v letu 2009 (če ne bo brucovanja že letos...:) ).
*jokam
nekaj je jasno....farmacevtski so najboljši! (hvala laMut:P)
Nasvidenje v letu 2009 (če ne bo brucovanja že letos...:) ).
*jokam
04 oktober, 2008
Back to Slovenia
Back to Slovenia.
Pišem vam od doma, rahlo slabe (zaskrbljen) volje, saj v Rimu še vedno nisem našel sobe, kjer bom preživljal svoje proste ure med letom. Včeraj je moja utrujenost dosegla vrhunec. Sobo sem iskal vse od 9.30., opravil več kot 30 telefonskih klicev a brez uspeha. Velika večina (95 %) oglasov je vrste: "Samo za punce", ostali pa so bodisi že oddani, bodisi ne sprejemajo erasmus študentov ker niso resni, bodisi ker bodo ostali samo za eno leto ipd itd idr.... Skratka najel sem nekaj poznanstev in upam, da mi bodo ljudje pomagali. Kako že pravijo-prijatelja spoznaš v nesreči!
Zjutraj sem sklenil, da bom med raznimi klici vseeno poizvedoval po koristnih informacijah iz faksa in med drugim sem spoznal že dva svoja profesorja (en je v bistvu ona;). Ostale bom v prvem tednu, ki se začne 13.oktobra in zdaj je verjetno ze jasno, da bom v nedeljo potoval z vlakom. Malo zaradi tega, ker nimam denarja za letalo, malo pa tudi zaradi tega, ker sem se danes skoraj pokakal, ko je letalo čudno zahrumelo v zraku...da ne govorim o neprijetnih občutkih, ko zgleda da boš zdaj zdaj padel po vzletu. Ne vem zakaj me je zdej to prijelo, morda zato ker sem v zadnjih 3 mesecih letel večkrat kot v celem življenju poprej (5:6) in tega nisem navajen. Upam, da me bo minilo, nenazadnje je letalo najvarnejše prevozno sredstvo.
Po celem dnevu zgubljanja po večnem mestu je sledila prijateljska tekma, big match Virtus Roma : ASD Roma pallamano. Ker še ne veste, jaz igram v tej drugi. No, ne veste tudi, da je http://www.romapallamano.com njihova spletna stran, na kateri bodo kmalu tudi slike na katerih sem jaz. Igral sem namreč brez predaha in skoraj umrl. Mislim, da sem se kar solidno izkazal čeprav s svojo predstavo v obrambi nisem zadovoljen. Res je tudi, da še nisem navajen na italijanski način igranja, a rokomet je še vedno rokomet in še daleč sem od prave forme. Statistike in rezultata ni nihče pisal, sam bi pa od oka rekel, da smo v 60+20 odigranih minutah mi zmagali 40:34. Spat sem šel ob 00.30, vstal pa že ob 5.45, se z vlakom odpeljal na letališče, od koder sem ob 8.55 poletel v Trst.
Zdaj sem doma (logično, glede na to, da v Rimu nimam stanovanja:)), a ni isto kot pred enim tednom. Zdaj približno vem, kako se Rimu streže. Mimogrede, pozabljam. Tretji dan sem se v mesto odpravil brez mestnega zemljevida, pa ne za to, ker bi jo pozabil....
....temveč ker je nisem imel kam dati (torbe nisem vzel, saj je le upočasnjevala moj neosvajalski pohod). Kakorkoli - nisem je pogrešal, kar pomeni, da sem v prvih dveh dneh precej spoznal.
p.s Moja DRUGA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 0039 327 54 39 661 in ko sem v Italiji, sem dosegljiv le nanjo!
Lp, Gomi
Pišem vam od doma, rahlo slabe (zaskrbljen) volje, saj v Rimu še vedno nisem našel sobe, kjer bom preživljal svoje proste ure med letom. Včeraj je moja utrujenost dosegla vrhunec. Sobo sem iskal vse od 9.30., opravil več kot 30 telefonskih klicev a brez uspeha. Velika večina (95 %) oglasov je vrste: "Samo za punce", ostali pa so bodisi že oddani, bodisi ne sprejemajo erasmus študentov ker niso resni, bodisi ker bodo ostali samo za eno leto ipd itd idr.... Skratka najel sem nekaj poznanstev in upam, da mi bodo ljudje pomagali. Kako že pravijo-prijatelja spoznaš v nesreči!
Zjutraj sem sklenil, da bom med raznimi klici vseeno poizvedoval po koristnih informacijah iz faksa in med drugim sem spoznal že dva svoja profesorja (en je v bistvu ona;). Ostale bom v prvem tednu, ki se začne 13.oktobra in zdaj je verjetno ze jasno, da bom v nedeljo potoval z vlakom. Malo zaradi tega, ker nimam denarja za letalo, malo pa tudi zaradi tega, ker sem se danes skoraj pokakal, ko je letalo čudno zahrumelo v zraku...da ne govorim o neprijetnih občutkih, ko zgleda da boš zdaj zdaj padel po vzletu. Ne vem zakaj me je zdej to prijelo, morda zato ker sem v zadnjih 3 mesecih letel večkrat kot v celem življenju poprej (5:6) in tega nisem navajen. Upam, da me bo minilo, nenazadnje je letalo najvarnejše prevozno sredstvo.
Po celem dnevu zgubljanja po večnem mestu je sledila prijateljska tekma, big match Virtus Roma : ASD Roma pallamano. Ker še ne veste, jaz igram v tej drugi. No, ne veste tudi, da je http://www.romapallamano.com njihova spletna stran, na kateri bodo kmalu tudi slike na katerih sem jaz. Igral sem namreč brez predaha in skoraj umrl. Mislim, da sem se kar solidno izkazal čeprav s svojo predstavo v obrambi nisem zadovoljen. Res je tudi, da še nisem navajen na italijanski način igranja, a rokomet je še vedno rokomet in še daleč sem od prave forme. Statistike in rezultata ni nihče pisal, sam bi pa od oka rekel, da smo v 60+20 odigranih minutah mi zmagali 40:34. Spat sem šel ob 00.30, vstal pa že ob 5.45, se z vlakom odpeljal na letališče, od koder sem ob 8.55 poletel v Trst.
Zdaj sem doma (logično, glede na to, da v Rimu nimam stanovanja:)), a ni isto kot pred enim tednom. Zdaj približno vem, kako se Rimu streže. Mimogrede, pozabljam. Tretji dan sem se v mesto odpravil brez mestnega zemljevida, pa ne za to, ker bi jo pozabil....
....temveč ker je nisem imel kam dati (torbe nisem vzel, saj je le upočasnjevala moj neosvajalski pohod). Kakorkoli - nisem je pogrešal, kar pomeni, da sem v prvih dveh dneh precej spoznal.
p.s Moja DRUGA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 0039 327 54 39 661 in ko sem v Italiji, sem dosegljiv le nanjo!
Lp, Gomi
02 oktober, 2008
Cetrtic iz Rima
A ragazzi!!!
Nogeee boliijooo!!!!
Spet sem za znoret utrujen od celega dneva hoje...toda danes sem si uredil precej stvari **1, se vedno pa ostajam brezdomec. Kljub mnogim oglasom za stanovanja nisem uspel najti nic konkretnega. Vprasanje kaj bo z mano. Jutri imam se zadnji dan, ki pa ne vem kako ga bom izkoristu. Odlocil sem se, da se bom s profesorji sestal enkrat po 20.10., ceprav bi se najbrz moral ze prej, toda prej ne vem niti ce bom tu, jutri pa bom vseeno raje porabil za iskanje stanovanja, saj v soboto ze letim nazaj v Slovenijo. Za prvi shock bodo ti stirje dnevi povsem dovolj. Zdaj cakam kolega, ki ga trenutno ni doma, jaz pa poslusam njegove starse, ki debatirajo o tem, ali so boljse cokoladne ali sadne torte. Res zanimivo, razmisljam ce bi pustil ta blog in se jima pridruzil....
Ehh, pa kaj vam bom govoril, saj razumete.
**1
Registriral kot Erasmus student in dobil Erasmus studentsko kartico
Sestal s profesorjem, s katerim sva na Univerzo v Ljubljani poslala potrdilo o prihodu na tukajsnjo.
Spoznal obe tutorki in priblizno 10 erasmus studentov/studentk ... ajde, ce sem posten je bilo vec studentk.:)
Dobil A.D.I.S.U kartico, s katero bom lahko jedel kosila v univerzitetni menzi za dva eura. Odlicno, koncno dober razlog za hodit na predavanja.
Kupil sem si SIM kartico Italjanskega operaterja WIND, tako da od jutri naprej bom klical za "malo" manj. Sicer se mi zdi, da sem vzel narobe paket, ampak to bo se cas za resit kdaj drugic:)
No... ne vem, verjetno sem naredil se kaj, toda... trenutno se ne spomnim, me prevec noge bolijo.
Odhajam trenirat.
LP, Gomi
Nogeee boliijooo!!!!
Spet sem za znoret utrujen od celega dneva hoje...toda danes sem si uredil precej stvari **1, se vedno pa ostajam brezdomec. Kljub mnogim oglasom za stanovanja nisem uspel najti nic konkretnega. Vprasanje kaj bo z mano. Jutri imam se zadnji dan, ki pa ne vem kako ga bom izkoristu. Odlocil sem se, da se bom s profesorji sestal enkrat po 20.10., ceprav bi se najbrz moral ze prej, toda prej ne vem niti ce bom tu, jutri pa bom vseeno raje porabil za iskanje stanovanja, saj v soboto ze letim nazaj v Slovenijo. Za prvi shock bodo ti stirje dnevi povsem dovolj. Zdaj cakam kolega, ki ga trenutno ni doma, jaz pa poslusam njegove starse, ki debatirajo o tem, ali so boljse cokoladne ali sadne torte. Res zanimivo, razmisljam ce bi pustil ta blog in se jima pridruzil....
Ehh, pa kaj vam bom govoril, saj razumete.
**1
Registriral kot Erasmus student in dobil Erasmus studentsko kartico
Sestal s profesorjem, s katerim sva na Univerzo v Ljubljani poslala potrdilo o prihodu na tukajsnjo.
Spoznal obe tutorki in priblizno 10 erasmus studentov/studentk ... ajde, ce sem posten je bilo vec studentk.:)
Dobil A.D.I.S.U kartico, s katero bom lahko jedel kosila v univerzitetni menzi za dva eura. Odlicno, koncno dober razlog za hodit na predavanja.
Kupil sem si SIM kartico Italjanskega operaterja WIND, tako da od jutri naprej bom klical za "malo" manj. Sicer se mi zdi, da sem vzel narobe paket, ampak to bo se cas za resit kdaj drugic:)
No... ne vem, verjetno sem naredil se kaj, toda... trenutno se ne spomnim, me prevec noge bolijo.
Odhajam trenirat.
LP, Gomi
01 oktober, 2008
Waking up, when september ends 2
Uffff, ura je 18:15, jaz pa sem še poln vtisov današnjega dne. Trenutno sedim v športnem parku Roma, kjer čakam na moj prvi trening v vrsti treh poizkusnih treningov. Sedim na zidku, ki je sicer precej umazan, a zato najbrž tudi bolj topel, kar pri svojem prehladu nujno potrebujem.
Kot prvo točko današnjega dne bom omenil naslednje: moram povedati, da meni noben wireless tu ne dela, kar mogoče pomeni, da mam nekaj na povezovalnih nastavitvah narobe napisano. Drugače pa ta Rim je čisto za en drek, ljudje moji domači....tu na karti zgleda vse tako blizu, potem ko se pa lotiš vsega skupaj,...khja potem je sranje! :(
Zjutraj sem se zbudil ob 9.10., kar je pomenilo 20 minut pred koncem zajtrka. Budilko sem sicer naštimal za 8.00, a me je večerna oddaja Le iene preveč ptoegnila not, kakor kasneje tudi posnetki vrhuncev 2.kola lige prvakov. Tekme nisem gledal, ker je niso prenašali. Po zajtrku sem se stuširal, počesal 4 kocine pod popkom in spraznil sobo, ki je odlično opravila gostoljubno nalogo.
Potem pa sem se odpravil v svet. Do prve postaje sem hodil več kot pet minut in že precej utrujen sem stopil na prvi vlak, ki se je pojavil. Seveda ni bil pravi in namesto v center sem se odpeljal nekam na severno predmestje. Dobro, ko sem se zavedel sem šel dol in na počakal na prave vagončke, ki so »me prišli iskat« (temu se reče poosebitev, za tiste ki še niste naredili mature) čez dobrih deset minut.
No ob 11 sem bil tako že v centru. Vse je bilo tako veliiiikoo...Na karti je trg pač en krogec...prešerc kot prešerc sem si mislil.... na žalost sem se zmotil. No vseeno sem upal da bom do univerze (Tja sem bil namreč namenjen) sprehodil peš. Hodil sem in hodil (poglejte na google maps Corso d'Italia, Roma) in ceste nikoli konca. Tragikomičnost je večalo sonce, ki je pripekalo in klanec navzgor. Po 20 minutah hoje pa...velik šok (to sem rekel čisto v stilu 24ur.com).. Pločnika je sredi dvosmerne dvopasovnice (počasna avtocesta praktično, saj so Italijani dokaj norci) zmanjkalo! NI bilo druge kot se obrnit nazaj. Verjetno obstaja kakšen skrivni prehod kje vmes toda moje oči ga niso našle. So pa opazile, da sem bil eden redkih, ki je sploh hodil po tistem pločniku. Ob meni sta bila samo še dva, ki pa sta mi prišla nasproti. Prišel sem nazaj na točko nič - Piazza Flaminio in se odločil usesti in spiti pol litra mineralne vode. Sonce je še vedno pripekalo, jaz pa sem preventivno moral piti toplo, saj me prehlad še vedno daje:S. Glede na dejstvo, da sem bil daleč okoli edini, ki je pešačil, sem se prisilil kupiti mesečni abonament, s katerim se lahko neomejeno voziš tako z avtobusi kot z vlaki. Ko sem že izvlekel 30 eurov iz denarnice pa mi je prodajakla rekla da jim jih »je zmanjkalo« (valdaaaa, kako tudi ne, ko pa jaz kupujem!) zato sem kupil dnevnega. Ta stane 4 eure, enkratna karta, kar bi pomenilo naš žeton pa 1 euro. Kar se tega tice so cene dokaj zmerne. No, sledilo je torej raziskovanje Rima z avtobusi, ki pa nikoli ne pripeljejo točno tam kamor bi rad, zato imam sedaj ožuljene noge. Toliko namreč nisem hodil že dolgo, zato ne bom krivil večnega mesta. Vmes sem se slišal s svojo tutorko, s katero bi morala iti pogledat eno sobo blizu univerze, žal pa mi je ona včeraj pisala, da danes nima časa (ja hvala, kaj sem ti kaj odgovoril!?). Khjaoo in tako sem v bistvu brezveze prišel do univerzitetnega kampusa. Malo sem se razgledal naokoli, ljudje so res vseh sort, tako da sigurno ne bom edini čudak. Tudi WIND-a nisem našel, posledično sem še vedno brez italijanskega telefona, a bom tutorki jutri rekel, naj me pelje do prve poslovalnice - »dosta zajebancije!«.
No potem sem si vseeno šel urediti Codice Fiscale, ki še vedno ne vem kaj je, ampak pravijo, da to vsak erasmus študent rabi. Mislim da neki v zvezi z registracijo bivališča. Meni je čudno, ker ga še nimam, kot začasno pa sem napisal kar ta hotel, v katerem sem včeraj prespal.:P
Sledila je vožnja proti točki nič (preko treh avtobusov), tam pa sem našel tudi čas za kosilo. Ura je bila 17.15. za 12 evrov sem naročil meni: Mešana solata (korenček, rukola, čebula, zelena solata), mesna lasagna, piščančja krilca (pikantna v p.m., res, potem sem splahnjeval še 5 minut usta na wc-ju) in fanta 0,25 L. Opomogel sem si dovolj, da sem zmogel nazaj na vlakec, po desetih minutah vožnje in ravno toliko hoje pa sem prispel na ta zidek, (zdaj je že drugi, vmes sem se prestavil, saj so me žrli komarji; ni da je na tem zidku kaj boljse, a vseeno:P).
Dobro, kmalu bom imel trening, tako da se bom zdaj še malo psihično pripravil, po treningu pa upam, da bom pri tem kolegu dobil internet za objavit oba bloga in pogledati, kako je Janša sprejel dokončen poraz.
Lep pozdrav in naslišanje enkrat po jutrišnjem sončnem vzhodu.
Gomi
Kot prvo točko današnjega dne bom omenil naslednje: moram povedati, da meni noben wireless tu ne dela, kar mogoče pomeni, da mam nekaj na povezovalnih nastavitvah narobe napisano. Drugače pa ta Rim je čisto za en drek, ljudje moji domači....tu na karti zgleda vse tako blizu, potem ko se pa lotiš vsega skupaj,...khja potem je sranje! :(
Zjutraj sem se zbudil ob 9.10., kar je pomenilo 20 minut pred koncem zajtrka. Budilko sem sicer naštimal za 8.00, a me je večerna oddaja Le iene preveč ptoegnila not, kakor kasneje tudi posnetki vrhuncev 2.kola lige prvakov. Tekme nisem gledal, ker je niso prenašali. Po zajtrku sem se stuširal, počesal 4 kocine pod popkom in spraznil sobo, ki je odlično opravila gostoljubno nalogo.
Potem pa sem se odpravil v svet. Do prve postaje sem hodil več kot pet minut in že precej utrujen sem stopil na prvi vlak, ki se je pojavil. Seveda ni bil pravi in namesto v center sem se odpeljal nekam na severno predmestje. Dobro, ko sem se zavedel sem šel dol in na počakal na prave vagončke, ki so »me prišli iskat« (temu se reče poosebitev, za tiste ki še niste naredili mature) čez dobrih deset minut.
No ob 11 sem bil tako že v centru. Vse je bilo tako veliiiikoo...Na karti je trg pač en krogec...prešerc kot prešerc sem si mislil.... na žalost sem se zmotil. No vseeno sem upal da bom do univerze (Tja sem bil namreč namenjen) sprehodil peš. Hodil sem in hodil (poglejte na google maps Corso d'Italia, Roma) in ceste nikoli konca. Tragikomičnost je večalo sonce, ki je pripekalo in klanec navzgor. Po 20 minutah hoje pa...velik šok (to sem rekel čisto v stilu 24ur.com).. Pločnika je sredi dvosmerne dvopasovnice (počasna avtocesta praktično, saj so Italijani dokaj norci) zmanjkalo! NI bilo druge kot se obrnit nazaj. Verjetno obstaja kakšen skrivni prehod kje vmes toda moje oči ga niso našle. So pa opazile, da sem bil eden redkih, ki je sploh hodil po tistem pločniku. Ob meni sta bila samo še dva, ki pa sta mi prišla nasproti. Prišel sem nazaj na točko nič - Piazza Flaminio in se odločil usesti in spiti pol litra mineralne vode. Sonce je še vedno pripekalo, jaz pa sem preventivno moral piti toplo, saj me prehlad še vedno daje:S. Glede na dejstvo, da sem bil daleč okoli edini, ki je pešačil, sem se prisilil kupiti mesečni abonament, s katerim se lahko neomejeno voziš tako z avtobusi kot z vlaki. Ko sem že izvlekel 30 eurov iz denarnice pa mi je prodajakla rekla da jim jih »je zmanjkalo« (valdaaaa, kako tudi ne, ko pa jaz kupujem!) zato sem kupil dnevnega. Ta stane 4 eure, enkratna karta, kar bi pomenilo naš žeton pa 1 euro. Kar se tega tice so cene dokaj zmerne. No, sledilo je torej raziskovanje Rima z avtobusi, ki pa nikoli ne pripeljejo točno tam kamor bi rad, zato imam sedaj ožuljene noge. Toliko namreč nisem hodil že dolgo, zato ne bom krivil večnega mesta. Vmes sem se slišal s svojo tutorko, s katero bi morala iti pogledat eno sobo blizu univerze, žal pa mi je ona včeraj pisala, da danes nima časa (ja hvala, kaj sem ti kaj odgovoril!?). Khjaoo in tako sem v bistvu brezveze prišel do univerzitetnega kampusa. Malo sem se razgledal naokoli, ljudje so res vseh sort, tako da sigurno ne bom edini čudak. Tudi WIND-a nisem našel, posledično sem še vedno brez italijanskega telefona, a bom tutorki jutri rekel, naj me pelje do prve poslovalnice - »dosta zajebancije!«.
No potem sem si vseeno šel urediti Codice Fiscale, ki še vedno ne vem kaj je, ampak pravijo, da to vsak erasmus študent rabi. Mislim da neki v zvezi z registracijo bivališča. Meni je čudno, ker ga še nimam, kot začasno pa sem napisal kar ta hotel, v katerem sem včeraj prespal.:P
Sledila je vožnja proti točki nič (preko treh avtobusov), tam pa sem našel tudi čas za kosilo. Ura je bila 17.15. za 12 evrov sem naročil meni: Mešana solata (korenček, rukola, čebula, zelena solata), mesna lasagna, piščančja krilca (pikantna v p.m., res, potem sem splahnjeval še 5 minut usta na wc-ju) in fanta 0,25 L. Opomogel sem si dovolj, da sem zmogel nazaj na vlakec, po desetih minutah vožnje in ravno toliko hoje pa sem prispel na ta zidek, (zdaj je že drugi, vmes sem se prestavil, saj so me žrli komarji; ni da je na tem zidku kaj boljse, a vseeno:P).
Dobro, kmalu bom imel trening, tako da se bom zdaj še malo psihično pripravil, po treningu pa upam, da bom pri tem kolegu dobil internet za objavit oba bloga in pogledati, kako je Janša sprejel dokončen poraz.
Lep pozdrav in naslišanje enkrat po jutrišnjem sončnem vzhodu.
Gomi
Utrujen
Zivijooo...zdaj pa v zivo. Najprej naj se opravicim ya vse tiskarske napake, ki so bile v prejsnjih dveh blogih in tudi za vse, ki sledijo. Pa saj me ze poznate:P
Sumnikov nimam, tako da se bomo znasli po svoje.
Torej koncal sem trening, prisel k kolegu domov, skupaj sva si pogledala del tekme Bordeaux - Roma (forza roma comunque), pojedla pasto (kaj pa drugega:) ) in zdaj mi je odstopil tudi svoj pc, da sem lahko objavil blog itd ipd....
Ja, torej trening je kar sel, pokazal sem iz kaksnega testa sem, je pa res da se dokaj tezko sodelujem z domacini. No ampak za prvi trening je bilo solidno in osebno sem zadovoljen.
Lep pozdrav v Slovenijo in lahko noc.
***
Gomi
Sumnikov nimam, tako da se bomo znasli po svoje.
Torej koncal sem trening, prisel k kolegu domov, skupaj sva si pogledala del tekme Bordeaux - Roma (forza roma comunque), pojedla pasto (kaj pa drugega:) ) in zdaj mi je odstopil tudi svoj pc, da sem lahko objavil blog itd ipd....
Ja, torej trening je kar sel, pokazal sem iz kaksnega testa sem, je pa res da se dokaj tezko sodelujem z domacini. No ampak za prvi trening je bilo solidno in osebno sem zadovoljen.
Lep pozdrav v Slovenijo in lahko noc.
***
Gomi
Waking up, when september ends 1
Lokacija pisanja: Hotel dello sport, Roma ( Hotel športa, Rim ), kjer NI WIRELESSA, zaradi česar bom ta blog najbrž objavil šele jutri, prvega vinotoka 2008.
Čas pisanja: 30.09.2008, 18.10.
Stanje, v katerem pišem: Utrujen, boli me glava, prehlajen za znoret po sobotni periferni vazodilataciji, v iskanju svojega jaz-a.
Uvod: Pozdravljeni, spoštovane tovarišice, cenjeni tovariši. Pa tudi tisti mlajši in starejši, ki to po ne vem kakšnem naključju berete.
Jedro 1.del: Odkar sem se zadnjič »za prav« javil, je minilo že precej dni. V bistvu sem bil skozi težko pričakovane počitnice precej zaposlen, v smislu tega, da ne pomnim, kdaj mi je bilo tako malo dolgčas. Zgodilo se je »svega i svašta«, skoraj preveč za tako kratek čas, preveč za vse opisat v blogu. Od nekdaj rad pišem obnove, zato ne vidim razloga, zakaj je ne bi spet.
No, skratka, zadnjič sem se javil 16.septembra, 3 dni prej pred težko pričakovanim dopustom na Lefkasu. Moja tamala je opravila z vsemi izpiti in kot prava uspešna študenta sva se odpravila »v neznano«. To neznano, se je na koncu izkazalo za povsem lep grški otoček, poln čudovitih plaž in manj čudovitih Grkinj (ja no, Grkov tudi seveda, pa kaj mislite da sem?). Izkazal se je tudi po odlični hrani, prijazni postrežbi. Žal pa sta črni točki dopusta dve. Do amena nabite cene (2 ražnjiča in 20 kosov pomfrija – beri Souvlaki je stalo v povprečju nekje 9 €). In pa slabo vreme. Ja, po informacijah domačinov smo naleteli na najslabši teden daleč spredaj in daleč zadaj. No vseeno smo izkoristli vse, kar se je izkoristit dalo (skoraj, ajde;) ) in prišli domov polni (skoraj, ajde;) ) novih doživetij.
Jedro 2.del: No po tistem je doma sledilo iskanje informacij o Rimu, ki jih je itak toliko za zbrat kolikor je Rim velik (kar pomeni ful). Pa nisem pretiraval. 3 dni pred današnjim (sobota zvečer) smo v RD Izola ( Rokometno društvo Izola, za nepoznavalce/ke) zibali, saj je rodila punca našega kapetana Stipeta. David in Melisa, čestitke tudi s strani bloga. Stvar smo v bistvu malo zapili, zato sem zjutraj ignoriral 3 klice in SMS s strani predsednice rimskega rokometnega kluba. Sem jo pa poklical takoj po formuli (Ferrari ajejjjjj:///) okoli 16.00 in jo vprašal, za kaj se je šlo. Povedala mi je, da me morajo ponovno videti (preveriti mojo formo). Sicer ne vem točno zakaj je to potrebno, ko pa sem se pokazal (in po njihovih besedah tudi izkazal) v mesecu juniju. Ne dragi Italijani, niso se mi še strgale križne, čeprav mislim, da glede na pripravljenost nisem daleč od tega. No glavni razlog naj bi bil menjava trenerja in ta mora očitno preveriti, če spadam v koncept njihove, nam Slovencem precej čudne igre. Danes je torek, jaz pa sem že tu. Prišel sem dan prej in to z letalom, da ne bi bil utrujen saj je to zadnje, kar si želijo v klubu. Pomislite, kako so dobri do mene. In ja, verjeli ali ne - 3 dni bom prespal pri soigralcu, danes pa bom sanjal v nekem hotelu tu zraven njihove dvorane. Počutim se kot profesionalec. Počutim. Po prihodu me je pričakal njihov tehnični vodja in me s sivo Nissan primero (waw:>) pripeljal do hotela. Vse zrihtano, vse plačano! Ta hotel ima tudi zajtrk, samo kdo se bo zbujal?! Jaz verjetno ja, saj danes niti ne vem kaj bom jedel »za večerjo«. Že tako sem praktično brez pravega zajtrka in kosila. Nič, ko napišem blog grem pogledat če je še odprta paninoteka, ki jo je moje oko uzrlo pred nekaj minutami, ko sem še hodil proti sobi. Uglavnem hotel je kar je, ampak podpišem takoj za bit tu celo leto. A kaj ko nisem profesionalec. Kaj ko ni šoldov...kaj ko...:)
Jedro 3.del: Aja plani za jutri (danes, jemljite kot želite):....zjutraj torej zajtrk, potem pa z glavo na zabavo v center. Zabaval bom seveda samega sebe. Kot prvo moram najt bodisi postajo za vlak, bodisi postajo za bus, ki naj bi bile nekje tu zraven, Bog ve kje...
No potem v centru morem obiskat WIND, kar bi bilo podobno kot Italijanski Debitel...Tam s moram zrihtat Italijansko kartico za GSM ker s to svojo slovensko bom hitro propadel. Pravijo, da so dokaj poceni, bomo videli.
Po kosilu moram poklicati eno gospodično, s katero naj bi šla pogledat 1-2 sobi v katerih naj bi živel med letom. Bit če ludo ej, da se ne bom zmenil čisto nič vem že sedaj. Potem nazaj v hotel (ali h kolegu, bomo vidli kako se bomo zmenli) in počasi na trening, ki se mi začne ob 20.00 in traja dokler bo g.trenerju zapasalo. Bomo videli kaj bo iz tega. Tip je baje zelo ošter, ampak nema zime za eskime.
Zaključek:
Tako, to bi bilo to, kaj sem dejansko počel danes zvečer in 1.oktobra, pa zveste ko dobim linijo.
Iz Rima, za www.gomi-9.blogspot.com in za www.gomijevdramskitrikotnikkigani.si
Gomi
Čas pisanja: 30.09.2008, 18.10.
Stanje, v katerem pišem: Utrujen, boli me glava, prehlajen za znoret po sobotni periferni vazodilataciji, v iskanju svojega jaz-a.
Uvod: Pozdravljeni, spoštovane tovarišice, cenjeni tovariši. Pa tudi tisti mlajši in starejši, ki to po ne vem kakšnem naključju berete.
Jedro 1.del: Odkar sem se zadnjič »za prav« javil, je minilo že precej dni. V bistvu sem bil skozi težko pričakovane počitnice precej zaposlen, v smislu tega, da ne pomnim, kdaj mi je bilo tako malo dolgčas. Zgodilo se je »svega i svašta«, skoraj preveč za tako kratek čas, preveč za vse opisat v blogu. Od nekdaj rad pišem obnove, zato ne vidim razloga, zakaj je ne bi spet.
No, skratka, zadnjič sem se javil 16.septembra, 3 dni prej pred težko pričakovanim dopustom na Lefkasu. Moja tamala je opravila z vsemi izpiti in kot prava uspešna študenta sva se odpravila »v neznano«. To neznano, se je na koncu izkazalo za povsem lep grški otoček, poln čudovitih plaž in manj čudovitih Grkinj (ja no, Grkov tudi seveda, pa kaj mislite da sem?). Izkazal se je tudi po odlični hrani, prijazni postrežbi. Žal pa sta črni točki dopusta dve. Do amena nabite cene (2 ražnjiča in 20 kosov pomfrija – beri Souvlaki je stalo v povprečju nekje 9 €). In pa slabo vreme. Ja, po informacijah domačinov smo naleteli na najslabši teden daleč spredaj in daleč zadaj. No vseeno smo izkoristli vse, kar se je izkoristit dalo (skoraj, ajde;) ) in prišli domov polni (skoraj, ajde;) ) novih doživetij.
Jedro 2.del: No po tistem je doma sledilo iskanje informacij o Rimu, ki jih je itak toliko za zbrat kolikor je Rim velik (kar pomeni ful). Pa nisem pretiraval. 3 dni pred današnjim (sobota zvečer) smo v RD Izola ( Rokometno društvo Izola, za nepoznavalce/ke) zibali, saj je rodila punca našega kapetana Stipeta. David in Melisa, čestitke tudi s strani bloga. Stvar smo v bistvu malo zapili, zato sem zjutraj ignoriral 3 klice in SMS s strani predsednice rimskega rokometnega kluba. Sem jo pa poklical takoj po formuli (Ferrari ajejjjjj:///) okoli 16.00 in jo vprašal, za kaj se je šlo. Povedala mi je, da me morajo ponovno videti (preveriti mojo formo). Sicer ne vem točno zakaj je to potrebno, ko pa sem se pokazal (in po njihovih besedah tudi izkazal) v mesecu juniju. Ne dragi Italijani, niso se mi še strgale križne, čeprav mislim, da glede na pripravljenost nisem daleč od tega. No glavni razlog naj bi bil menjava trenerja in ta mora očitno preveriti, če spadam v koncept njihove, nam Slovencem precej čudne igre. Danes je torek, jaz pa sem že tu. Prišel sem dan prej in to z letalom, da ne bi bil utrujen saj je to zadnje, kar si želijo v klubu. Pomislite, kako so dobri do mene. In ja, verjeli ali ne - 3 dni bom prespal pri soigralcu, danes pa bom sanjal v nekem hotelu tu zraven njihove dvorane. Počutim se kot profesionalec. Počutim. Po prihodu me je pričakal njihov tehnični vodja in me s sivo Nissan primero (waw:>) pripeljal do hotela. Vse zrihtano, vse plačano! Ta hotel ima tudi zajtrk, samo kdo se bo zbujal?! Jaz verjetno ja, saj danes niti ne vem kaj bom jedel »za večerjo«. Že tako sem praktično brez pravega zajtrka in kosila. Nič, ko napišem blog grem pogledat če je še odprta paninoteka, ki jo je moje oko uzrlo pred nekaj minutami, ko sem še hodil proti sobi. Uglavnem hotel je kar je, ampak podpišem takoj za bit tu celo leto. A kaj ko nisem profesionalec. Kaj ko ni šoldov...kaj ko...:)
Jedro 3.del: Aja plani za jutri (danes, jemljite kot želite):....zjutraj torej zajtrk, potem pa z glavo na zabavo v center. Zabaval bom seveda samega sebe. Kot prvo moram najt bodisi postajo za vlak, bodisi postajo za bus, ki naj bi bile nekje tu zraven, Bog ve kje...
No potem v centru morem obiskat WIND, kar bi bilo podobno kot Italijanski Debitel...Tam s moram zrihtat Italijansko kartico za GSM ker s to svojo slovensko bom hitro propadel. Pravijo, da so dokaj poceni, bomo videli.
Po kosilu moram poklicati eno gospodično, s katero naj bi šla pogledat 1-2 sobi v katerih naj bi živel med letom. Bit če ludo ej, da se ne bom zmenil čisto nič vem že sedaj. Potem nazaj v hotel (ali h kolegu, bomo vidli kako se bomo zmenli) in počasi na trening, ki se mi začne ob 20.00 in traja dokler bo g.trenerju zapasalo. Bomo videli kaj bo iz tega. Tip je baje zelo ošter, ampak nema zime za eskime.
Zaključek:
Tako, to bi bilo to, kaj sem dejansko počel danes zvečer in 1.oktobra, pa zveste ko dobim linijo.
Iz Rima, za www.gomi-9.blogspot.com in za www.gomijevdramskitrikotnikkigani.si
Gomi
28 september, 2008
Še 3 dni
Hello!
Prišel sem napisat nov blog, samo... vidim, da ne bo šlo.
Tem je veliko, a nimam prave inspiracije.
What the fu**?!
Lp, Gomi
Prišel sem napisat nov blog, samo... vidim, da ne bo šlo.
Tem je veliko, a nimam prave inspiracije.
What the fu**?!
Lp, Gomi
16 september, 2008
Najnovejše o najmočnejšem
Mrtvo morje obstaja od takrat, od kadar se je v njem kopal Chuck Norris.
Mnogi bogataši imajo bazen na balkonu. Chuck Norris ima balkon na bazenu.
Chuck Norris ne nosi »boxer«-c, ampak Pitbulle željne krvi.
Chuck Norris lahko nardi črno luknjo s trkom dveh nevtronov.
Chuck Norris lahko seksa s črnimi luknjami.
Chuck Norris je zmagal v kartah 1, čeprav je imel v rokah karte za remi.
Ko se Chuck Norris sprehaja s Pit-Bulli, so slednji tisti, ki se bojijo da ne bo Chuck nekoga nenadoma napadel.
Chuck Norris lahko žvižga z dvemi prsti...brez da bi jih dal v usta.
Da bi se malo pohecali iz Chuck Norrisa, so njegovi prijatelji razrezali gume na njegovem pick upu. Ostali so presenečeni, ko so pod njimi našli nove gume.
Chuck Norris je zmagal v lokostrelstvu in to tako, da je ustrelil »na blef«, tekel do tarče in jo primaknil v smer puščice.
Chuck Norris je naredil nov svetovni rekord v teku na 100 in 200 metrov. Pri obeh je, potem ko je prešel cilj, odšel na stopničke, poslušal himno, odgovarjal novinarjem na vprašanja, šel pod tuš, nato je šel počivat in kasneje odšel na sprehod po Pekingu. Vmes je odšel še na tribune stadiona, da bi videl kako Bolt prihaja kot drugi.
Po zadnjih raziskavah je Chuck Norris najpogostejši razlog za smrt na svetu. Drugi najpogostejši je smrt sama.
Chuck Norris je zmagal v sinhronem plavanju. Vajo je oddelal skupaj s svojim pick-upom
Gsm Chuck Norrisa lahko oddaja podatke preko bluetootha, smsa, mmsa, IR-ja, in roundkicka.
Mnogi radi surfamo po internetu. Chuck Norris lahko po njem smuča na vodi.
Mnogi bogataši imajo bazen na balkonu. Chuck Norris ima balkon na bazenu.
Chuck Norris ne nosi »boxer«-c, ampak Pitbulle željne krvi.
Chuck Norris lahko nardi črno luknjo s trkom dveh nevtronov.
Chuck Norris lahko seksa s črnimi luknjami.
Chuck Norris je zmagal v kartah 1, čeprav je imel v rokah karte za remi.
Ko se Chuck Norris sprehaja s Pit-Bulli, so slednji tisti, ki se bojijo da ne bo Chuck nekoga nenadoma napadel.
Chuck Norris lahko žvižga z dvemi prsti...brez da bi jih dal v usta.
Da bi se malo pohecali iz Chuck Norrisa, so njegovi prijatelji razrezali gume na njegovem pick upu. Ostali so presenečeni, ko so pod njimi našli nove gume.
Chuck Norris je zmagal v lokostrelstvu in to tako, da je ustrelil »na blef«, tekel do tarče in jo primaknil v smer puščice.
Chuck Norris je naredil nov svetovni rekord v teku na 100 in 200 metrov. Pri obeh je, potem ko je prešel cilj, odšel na stopničke, poslušal himno, odgovarjal novinarjem na vprašanja, šel pod tuš, nato je šel počivat in kasneje odšel na sprehod po Pekingu. Vmes je odšel še na tribune stadiona, da bi videl kako Bolt prihaja kot drugi.
Po zadnjih raziskavah je Chuck Norris najpogostejši razlog za smrt na svetu. Drugi najpogostejši je smrt sama.
Chuck Norris je zmagal v sinhronem plavanju. Vajo je oddelal skupaj s svojim pick-upom
Gsm Chuck Norrisa lahko oddaja podatke preko bluetootha, smsa, mmsa, IR-ja, in roundkicka.
Mnogi radi surfamo po internetu. Chuck Norris lahko po njem smuča na vodi.
Richard WRIGHT, R.I.P.
Ravnokar sem prišel iz treninga in ko sem odprl računalnik me je pretresla novica o smrti Richarda Wrighta, enega soustanoviteljev meni najljubše in nasploh legendarne skupine Pink Floyd. Richard je izgubil kratkotrajno borbo z rakom.
Wright bo vsem ostal v spominu kot avtor nepozabnih pesmi iz albumov Wish you were here in The Dark side of the moon, klasik ene največjih svetovnih skupin.
S tem sem izgubil vsakršno upanje, da bi skupino kdaj slišal v živo. Moram priznati, da mi je to od šestega razreda osnovne šole velikanska želja, ki bo žal ostala neuresničena.
Richard William Wright (28. Julij 1943 - 15. September 2008)
:(
Gomi
Wright bo vsem ostal v spominu kot avtor nepozabnih pesmi iz albumov Wish you were here in The Dark side of the moon, klasik ene največjih svetovnih skupin.
S tem sem izgubil vsakršno upanje, da bi skupino kdaj slišal v živo. Moram priznati, da mi je to od šestega razreda osnovne šole velikanska želja, ki bo žal ostala neuresničena.
Richard William Wright (28. Julij 1943 - 15. September 2008)
:(
Gomi
14 september, 2008
Vikend paket : *5.9.2008 - ?.10.2008+
Po enem tednu se spet oglašam.
Obnova zadnjega odstavka, 20.poglavja Knjige o Roku Gomezelju (veliko začetnico O si predstavljajte s kakšno prelepo srednjeveško inicialko, nadaljevanje pa lahko tudi z mojo pisavo, ki je sama po sebi dovolj srednjeveška).
Novica tedna je, da sem novopečeni "tretješolec", saj sem rutinirano opravil z vsemi izpiti drugega letnika, tudi s strahom in trepetom, ki ga mi imenujemo Farmacevtska tehnologija I. Kljub temu, da sem okoli 25. junija menil, da situacija ni bila dobra (da ni bila, se strinjam še dandanes), sem kasneje iz prve položil vse, kar mi je prišlo naproti, govorim o 2/3 letnika. Moram sicer priznati, da se nekih žurk od 7.maja naprej nisem več udeleževal, seveda z izjemami, ki so se zgodile približno dvakrat mesečno, včasih po uspehu, včasih po neuspehu...ampak pomembno je, da se družimo.
O preteklem šolskem letu toliko, naj vsem še povem, da mi bo štipendija zaradi slabšega povprečja sicer padla za dobrih 10 procentov, kar pa me ne obremenjuje preveč. Davek je davek in se ga nikakor ne izogibam.
Kaj je novega v rokometu?
Švedski veteran Stefan Lovgren je včeraj dosegel 18 golov v Bundesligi in le za en gol zaostal za rekordom lige. S tem je dokazal (vsaj meni), da je še vedno med najboljšimi igralci na svetu. Svojevrsten dosežek za 38-letnika.
Izolski veteran Rok G., pa se še naprej trudi priti v formo po dolgih tednih sedenja za knjigami, kar mu sicer ne uspeva najboljše. A važno je sodelovati. V petek je s člani, za katere letos sicer en bo igral odšel na gostovanje v Trst, kjer je bil avtor enega (1) zadetka, treh asistenc za gol, ene prejete blokade in dveh izgubljenih žog. Poleg tega je solidno odigral tudi v obrambi, pa vendarle je na koncu potrebno omeniti, da ni upravičil zaupanje trenerja. V ponujenih 3x5 minut (in ne 15 skupaj, kot morda laiki razumejo) je to tudi precej zahtevna naloga in ja...svojevrsten dosežek za 20-letnika. ;)
Doma je vse po starem, razen vremena. V Izoli namreč precej piha, "dežuje tretji dan zapored in mene boli glava" (Zmelkoow). Baje, da prihodnji teden pridejo tudi določeni okupatorji iz faksa pogledat kako stojimo. Bojim se, da bodo razočarani. Vsem vedno pravim, da je sezona med 1.6. in 31.8., a tega seveda študentje ne moremo razumeti in se posledično ne držimo napotkov domačinov. Tako se na morje odpravimo kakopak takoj po opravljenih izpitih in vpisu v višji/isti letnik, saj prej to ne gre. Vi kar pridite, če vas ne odpihne prej na Črnem kalu. ;)
Jaz med drugim čakam punco, da konča izpite in da greva nekam na toplo, čeprav zaenkrat slabo kaže, saj sva zelo na tesnem s časom, ponudba turističnih agencij pa se mi letos zdi presenetljivo slaba. Seveda verjamem, da se mi samo zdi, oz. verjamem, da nimam denarja. To po pravici povedano ni čisto res...res pa je, da ga kmalu ne bom imel več. Zgodbo seveda povezujem z Rimom, eno najdražjih mest v Evropi, kamor odpotujem ?.10.2008. Zakaj ? ? Zaradi tega, ker je univerza La Sapienza, kamor odhajam, ena najbolj cenjenih v Evropi v didaktičnem smislu in po mnenju mnogih ena najslabših v organizacijskem smislu. Tako naprimer ne vem, kdaj se sploh začne študijsko leto. In zanimivo, tega ne vedo niti redni študenti tamkajšnje fakultete za farmacijo.
Naj nadaljujem zgodbo (začenjam ugotavljati bremenilne lastnosti zmanjšanja štipendije - simptomi so rdečica v licih, tresenje leve noge in bolečina v desnem gležnju) : Rim kot drago mesto ponuja zelo drage sobe za najeti. Če želiš biti sam v sobi in mogoče še kolikor toliko blizu univerzi, moraš na mesec za to odšteti vsaj 400 evrov, cene pa se gibljejo tudi preko 500. Tudi sicer je za fante veliko manj ponudb, saj si vsi želijo imeti punce v stanovanjih. Ne razumem, kako lahko imajo raje italjanske kokoši, za katere si predstavljam, da so zelo raztresene in imajo šminke in tangice po celi sobi, kot skoraj 90 kg težkega Slovenca, ki - če lastniki tako želijo - ne umaže posode celo leto. Ni mi jasno. Lamalama! V glavnem še vedno iščem, upam, da bom kaj najdu. Sicer pa so temperature v oktobru še zmerne, tako da klop'ca me zagotovo ne bo izdala!
Tako, zdaj pa grem naprej uživati svoj vikend paket. Na urniku je spanje, saj mi filma od Hajška še vedno ni downloadalo!
V upanju na boljši jutri (če ne zame pa vsaj za mojo tamalo, za vse ki pišejo Organsko in za vse, ki čakajo rezultate od IFE) vas in Vas lepo pozdravljam!
Gomi
Obnova zadnjega odstavka, 20.poglavja Knjige o Roku Gomezelju (veliko začetnico O si predstavljajte s kakšno prelepo srednjeveško inicialko, nadaljevanje pa lahko tudi z mojo pisavo, ki je sama po sebi dovolj srednjeveška).
Novica tedna je, da sem novopečeni "tretješolec", saj sem rutinirano opravil z vsemi izpiti drugega letnika, tudi s strahom in trepetom, ki ga mi imenujemo Farmacevtska tehnologija I. Kljub temu, da sem okoli 25. junija menil, da situacija ni bila dobra (da ni bila, se strinjam še dandanes), sem kasneje iz prve položil vse, kar mi je prišlo naproti, govorim o 2/3 letnika. Moram sicer priznati, da se nekih žurk od 7.maja naprej nisem več udeleževal, seveda z izjemami, ki so se zgodile približno dvakrat mesečno, včasih po uspehu, včasih po neuspehu...ampak pomembno je, da se družimo.
O preteklem šolskem letu toliko, naj vsem še povem, da mi bo štipendija zaradi slabšega povprečja sicer padla za dobrih 10 procentov, kar pa me ne obremenjuje preveč. Davek je davek in se ga nikakor ne izogibam.
Kaj je novega v rokometu?
Švedski veteran Stefan Lovgren je včeraj dosegel 18 golov v Bundesligi in le za en gol zaostal za rekordom lige. S tem je dokazal (vsaj meni), da je še vedno med najboljšimi igralci na svetu. Svojevrsten dosežek za 38-letnika.
Izolski veteran Rok G., pa se še naprej trudi priti v formo po dolgih tednih sedenja za knjigami, kar mu sicer ne uspeva najboljše. A važno je sodelovati. V petek je s člani, za katere letos sicer en bo igral odšel na gostovanje v Trst, kjer je bil avtor enega (1) zadetka, treh asistenc za gol, ene prejete blokade in dveh izgubljenih žog. Poleg tega je solidno odigral tudi v obrambi, pa vendarle je na koncu potrebno omeniti, da ni upravičil zaupanje trenerja. V ponujenih 3x5 minut (in ne 15 skupaj, kot morda laiki razumejo) je to tudi precej zahtevna naloga in ja...svojevrsten dosežek za 20-letnika. ;)
Doma je vse po starem, razen vremena. V Izoli namreč precej piha, "dežuje tretji dan zapored in mene boli glava" (Zmelkoow). Baje, da prihodnji teden pridejo tudi določeni okupatorji iz faksa pogledat kako stojimo. Bojim se, da bodo razočarani. Vsem vedno pravim, da je sezona med 1.6. in 31.8., a tega seveda študentje ne moremo razumeti in se posledično ne držimo napotkov domačinov. Tako se na morje odpravimo kakopak takoj po opravljenih izpitih in vpisu v višji/isti letnik, saj prej to ne gre. Vi kar pridite, če vas ne odpihne prej na Črnem kalu. ;)
Jaz med drugim čakam punco, da konča izpite in da greva nekam na toplo, čeprav zaenkrat slabo kaže, saj sva zelo na tesnem s časom, ponudba turističnih agencij pa se mi letos zdi presenetljivo slaba. Seveda verjamem, da se mi samo zdi, oz. verjamem, da nimam denarja. To po pravici povedano ni čisto res...res pa je, da ga kmalu ne bom imel več. Zgodbo seveda povezujem z Rimom, eno najdražjih mest v Evropi, kamor odpotujem ?.10.2008. Zakaj ? ? Zaradi tega, ker je univerza La Sapienza, kamor odhajam, ena najbolj cenjenih v Evropi v didaktičnem smislu in po mnenju mnogih ena najslabših v organizacijskem smislu. Tako naprimer ne vem, kdaj se sploh začne študijsko leto. In zanimivo, tega ne vedo niti redni študenti tamkajšnje fakultete za farmacijo.
Naj nadaljujem zgodbo (začenjam ugotavljati bremenilne lastnosti zmanjšanja štipendije - simptomi so rdečica v licih, tresenje leve noge in bolečina v desnem gležnju) : Rim kot drago mesto ponuja zelo drage sobe za najeti. Če želiš biti sam v sobi in mogoče še kolikor toliko blizu univerzi, moraš na mesec za to odšteti vsaj 400 evrov, cene pa se gibljejo tudi preko 500. Tudi sicer je za fante veliko manj ponudb, saj si vsi želijo imeti punce v stanovanjih. Ne razumem, kako lahko imajo raje italjanske kokoši, za katere si predstavljam, da so zelo raztresene in imajo šminke in tangice po celi sobi, kot skoraj 90 kg težkega Slovenca, ki - če lastniki tako želijo - ne umaže posode celo leto. Ni mi jasno. Lamalama! V glavnem še vedno iščem, upam, da bom kaj najdu. Sicer pa so temperature v oktobru še zmerne, tako da klop'ca me zagotovo ne bo izdala!
Tako, zdaj pa grem naprej uživati svoj vikend paket. Na urniku je spanje, saj mi filma od Hajška še vedno ni downloadalo!
V upanju na boljši jutri (če ne zame pa vsaj za mojo tamalo, za vse ki pišejo Organsko in za vse, ki čakajo rezultate od IFE) vas in Vas lepo pozdravljam!
Gomi
07 september, 2008
Eden največjih čarov rokometa - minuta odmora
V mojem najljubšem športu je včasih tako, da ti enostavno ne gre. Ne govorim o temu, da je nasprotnik veliko boljši in ga nisi sposoben preskočiti, mu narediti blokade, ga ustaviti v prodoru in tako naprej. Govorim o temu, da ti podaje letijo v avt, ko se odbite žoge od vratnice na eni ali drugi strani konstantno odbijajo v roke nasprotnikom v obrambo se vračaš zmeraj po tisti strani, kjer nasprotno krilo ne teče (teče po drugi in ti ga zabije iz kontre), ko zgrešiš stoodstotne priložnosti ....takrat se ponavadi nasprotnik nevarno odlepi (naredi gol razliko, močno povede...:) )in...
...Takrat napoči veliki trenutek - trener položi zeleni karton na mizo saj je čas za minuto odmora. V njej se prvih 20 sekund igralci oddahnejo, malo se pi**ijo en na drugega, drugi pa raje pijejo vodo. V drugih dvajsetih sekundah dobi besedo trener, ki igralcem pove, kako naj odigrajo, da jim bo šlo bolje. Torej, kaj je potrebno popraviti in na kakšen način to storiti. Ponavadi je zadnjih dvajset sekund namenjenih motivaciji iz vseh strani - trener, kapetan, ostali igralci, fizio, tehnični vodja, klopca, žoge in plastenke vode.... vsi motivirajo celotno ekipo, da so pač najboljši. Včasih se to dogaja na zelo odločen način, ena izmed možnosti pa je predstavljena tudi v naslednjem filmčku, ko igralce motivira eden najboljših igralcev na svetu - hrvaški reprezentant Ivano Balić.
Lp Gomi
...Takrat napoči veliki trenutek - trener položi zeleni karton na mizo saj je čas za minuto odmora. V njej se prvih 20 sekund igralci oddahnejo, malo se pi**ijo en na drugega, drugi pa raje pijejo vodo. V drugih dvajsetih sekundah dobi besedo trener, ki igralcem pove, kako naj odigrajo, da jim bo šlo bolje. Torej, kaj je potrebno popraviti in na kakšen način to storiti. Ponavadi je zadnjih dvajset sekund namenjenih motivaciji iz vseh strani - trener, kapetan, ostali igralci, fizio, tehnični vodja, klopca, žoge in plastenke vode.... vsi motivirajo celotno ekipo, da so pač najboljši. Včasih se to dogaja na zelo odločen način, ena izmed možnosti pa je predstavljena tudi v naslednjem filmčku, ko igralce motivira eden najboljših igralcev na svetu - hrvaški reprezentant Ivano Balić.
Lp Gomi
05 september, 2008
Banda ne boj se jih, da se ne bodo oni tebe začeli bat
Utrinki iz Prlekije, 1.maj letos. Farmacevtska šestčlanska ekipa na predizpitni sprostitvi. Vino, "sodav'ca" (pardon, slatina - popravek 10.sep.2008, 16:57), dobra družba, Vesele Štajerke in vse ostalo kar sodi zraven... Upajmo na čimprejšnjo ponovitev.
LP Gomi
LP Gomi
04 september, 2008
Četrtkova sublimacija
Čisto sem v k****. Gotov, res. Izparel sem, nenadoma a pričakovano. Moje telo ne zdrži več. Psihični napor je kontaminiral fizično stanje. Pihofizično sem torej na koncu. Zgubljam se v formulah in alinejah, ob katerih so vedno isti stavki, ki pa si jih ne morem zapomnit. Nič mi ni jasno. Možgani ne razmišljajo več, drugi deli telesa so pa itak zabiti že od rojstva. Ne vem kako bom dal to skozi. Upam da uspešno, čeprav so možnosti za to minimalne. Grem naprej bluzit pred papirje. Verjetno me bodo tudi oni kmalu naveličani.
LP, Gomi
In jutri med izpitom... mi bo v glavi spet delalo (kot bi rekel kolega Hajšek ....LAMALAMA!!!!
LP, Gomi
In jutri med izpitom... mi bo v glavi spet delalo (kot bi rekel kolega Hajšek ....LAMALAMA!!!!
02 september, 2008
Sezona 1994/1995
Okrepitve v osnovni šoli Vojka Šmuc in čez 3 mesece prva generacija prvošolčkov v OŠ Livade....Bili su to divni trenutci, beli štumfi in galama zmeraj!
Najdite me če me morete ;) (namig: ni težko, stas je stas :P )
LP, Gomi
Najdite me če me morete ;) (namig: ni težko, stas je stas :P )
LP, Gomi
01 september, 2008
26 avgust, 2008
Olimpijske igre - KOLUMNA
In ja, končno bi lahko rekli, končane so že 29. Olimpijske igre nove dobe. Zakaj končno? Preveč se je vleklo to vse skupaj, vsaj meni osebno. Bilo je veliko nezanimivih panog ob še bolj nezanimivih urah, zaradi česar sem te igre spremljal najmanj od vseh mojih z izjemo prvih (Seul 1988), saj sem takrat imel zgolj 7 mesecev in nisem še točno vedel za kaj se gre.
Pa pojdimo k dejstvom.
To so bile Olimpijske igre svetovnih rekordov. V plavanju je padel praktično v vseh disciplinah, za veliko teh je poskrbel tudi ameriški gospod Michael Phelps, ki je kot vsi veste osvojil 8 medalj. Pravi stroj v bazenu. Tudi mi smo imeli svoje adute a o teh nekoliko več kasneje. V teku je imel glavno besedo Jamajčan Usain Bolt, ki je sicer tudi stroj (le da on na prostem), vendar pa mu jaz ne napovedujem več kot štiri leta slave. Ne zdi se mi dovolj skromen. Mislim da se bo na naslednjih igrah že našel drugi Michael Johnson, ki mu ne bo podoben le po stilu (Johnsonu namreč) temveč tudi po obnašanju.
Bile so to tudi Olimpijske igre velikih zmagovalcev in presenetljivih poražencev. A to so tako ali tako vsake, zato o tem ne bi pretirano razpravljal.
Bile so Olimpijske igre skoraj brez dopinga, čeprav je potrebno priznati - mnogo so jih "dobili" že pred njimi in so s tem preprečili dodatne nevšečnosti v Pekingu. To si morajo tekmovalci štet za velik uspeh, kajti šport in doping ne smeta imeti nič skupnega. Saj vsi poznamo, kaj žene športnike naprej (uspeh, denar) ampak...
Bi pa bilo zanimivo kontrole dopinga opustiti. Substance različno delujejo na telo in če bi padali rekordi bi pač padali...naj se ga zadevajo če hočejo :). Farmacija bi napredovala in vse bi bilo ok:P. Z gotovostjo lahko trdim, da bi Kitajci bili nenadoma najboljši tudi v metu kladiva, v štafetnem teku, plavanju, rokometu in še bi lahko našteval...saj poznate Kitajce. Sicer bi jim Tajvanci konkurirali, a bi jih Kitajska miljarda "in kusur" hitro skrila.
Bile pa so to, ja cenjeni Slovenčki, predrage Slovenkice.... bile so to Olimpijske igre Slovenije. Peto mesto po medaljah na številu prebivalcev je enkraten dosežek in Slovenci smo svojevrsten fenomen. In to ne kar neke medalje, ko bi bili uspešni v samo enem športu. NE! Mi smo jih osvojili v petih različnih, dodati pa pa moramo tudi uspehe tistih ki niso bili pri medaljah. Za mene osebno je to skoraj ekvivalentno, finale je finale, tam pa poleg znanja rabiš tudi srečo in tisto nekaj več, kar te ponese na stopničke. Veslanje, Skok v daljino, Kajak na divjih in mirnih vodah, Met kladiva, Bradlja, Jadranje, Plavanje, Judo, Strelstvo...mi smo povsod...športni fenomen!
A...tudi tokrat ne gre brez kritik. Danes sva s sošolcem Blakeom preučevala odnos novinarjev do slovenskih športnikov, tudi na OI (Stare-Rovan ipd...). Sam sem zagovarjal tezo, da novinar mora skritizirati športnike, če se ti ne izkažejo glede na sposobnosti, ki jih imajo, on pa je zagovarjal, da se mora športnike vselej zagovarjat, saj so najboljši na svojem področju v državi in pač "naj gre kdo drug tja če je boljši...". Po tehtnem premisleku sem mnenja, da je razlika nekje vmes. Ne morem mimo dejstva, da OI nikakor niso več le: Važno je sodelovati in ne zmagati. Sodelovanje - čast. Bi že moralo biti tako. Pa je to res? Morda, ampak si lahko narediš tudi...pa ne bom rekel sramoto, ker to dejansko ni. Je nekaj drugega, za kar spet ne najdem primernega izraza. Italijani bi rekli "brutta figura", ampak to da imajo oni trikrat lepši in predvsem bolj funkcionalen jezik od naše slovenske dvojine tako ali tako čivkajo že vrabci. Skratka, moje mnenje je, da glede na to da je dandanes vse v denarju in zmagovanju...Naj Slovenija res pošlje tiste najboljše, ki so dejansko sposobni osvojiti medaljo (imeli smo jih 63 in to brez ekipnih športov!), ostale, ki pa so normo komajda ujeli in še to ob dobrem dnevu pa naj nagradi za državni rekord in jim za to da nekaj denarja od prihranjenih počitnic, ki jih sicer izkoristijo na OI.
(enega še zmeraj ma dej;))
LP
P.S. POSEBEN POZDRAV MAŠI IZ PTUJA, ki spremlja moj blog. Pridna, lepo da nisi taka kot tvoj brat Gordan, ki mu je malo mar za njegovega kolega.
Pa pojdimo k dejstvom.
To so bile Olimpijske igre svetovnih rekordov. V plavanju je padel praktično v vseh disciplinah, za veliko teh je poskrbel tudi ameriški gospod Michael Phelps, ki je kot vsi veste osvojil 8 medalj. Pravi stroj v bazenu. Tudi mi smo imeli svoje adute a o teh nekoliko več kasneje. V teku je imel glavno besedo Jamajčan Usain Bolt, ki je sicer tudi stroj (le da on na prostem), vendar pa mu jaz ne napovedujem več kot štiri leta slave. Ne zdi se mi dovolj skromen. Mislim da se bo na naslednjih igrah že našel drugi Michael Johnson, ki mu ne bo podoben le po stilu (Johnsonu namreč) temveč tudi po obnašanju.
Bile so to tudi Olimpijske igre velikih zmagovalcev in presenetljivih poražencev. A to so tako ali tako vsake, zato o tem ne bi pretirano razpravljal.
Bile so Olimpijske igre skoraj brez dopinga, čeprav je potrebno priznati - mnogo so jih "dobili" že pred njimi in so s tem preprečili dodatne nevšečnosti v Pekingu. To si morajo tekmovalci štet za velik uspeh, kajti šport in doping ne smeta imeti nič skupnega. Saj vsi poznamo, kaj žene športnike naprej (uspeh, denar) ampak...
Bi pa bilo zanimivo kontrole dopinga opustiti. Substance različno delujejo na telo in če bi padali rekordi bi pač padali...naj se ga zadevajo če hočejo :). Farmacija bi napredovala in vse bi bilo ok:P. Z gotovostjo lahko trdim, da bi Kitajci bili nenadoma najboljši tudi v metu kladiva, v štafetnem teku, plavanju, rokometu in še bi lahko našteval...saj poznate Kitajce. Sicer bi jim Tajvanci konkurirali, a bi jih Kitajska miljarda "in kusur" hitro skrila.
Bile pa so to, ja cenjeni Slovenčki, predrage Slovenkice.... bile so to Olimpijske igre Slovenije. Peto mesto po medaljah na številu prebivalcev je enkraten dosežek in Slovenci smo svojevrsten fenomen. In to ne kar neke medalje, ko bi bili uspešni v samo enem športu. NE! Mi smo jih osvojili v petih različnih, dodati pa pa moramo tudi uspehe tistih ki niso bili pri medaljah. Za mene osebno je to skoraj ekvivalentno, finale je finale, tam pa poleg znanja rabiš tudi srečo in tisto nekaj več, kar te ponese na stopničke. Veslanje, Skok v daljino, Kajak na divjih in mirnih vodah, Met kladiva, Bradlja, Jadranje, Plavanje, Judo, Strelstvo...mi smo povsod...športni fenomen!
A...tudi tokrat ne gre brez kritik. Danes sva s sošolcem Blakeom preučevala odnos novinarjev do slovenskih športnikov, tudi na OI (Stare-Rovan ipd...). Sam sem zagovarjal tezo, da novinar mora skritizirati športnike, če se ti ne izkažejo glede na sposobnosti, ki jih imajo, on pa je zagovarjal, da se mora športnike vselej zagovarjat, saj so najboljši na svojem področju v državi in pač "naj gre kdo drug tja če je boljši...". Po tehtnem premisleku sem mnenja, da je razlika nekje vmes. Ne morem mimo dejstva, da OI nikakor niso več le: Važno je sodelovati in ne zmagati. Sodelovanje - čast. Bi že moralo biti tako. Pa je to res? Morda, ampak si lahko narediš tudi...pa ne bom rekel sramoto, ker to dejansko ni. Je nekaj drugega, za kar spet ne najdem primernega izraza. Italijani bi rekli "brutta figura", ampak to da imajo oni trikrat lepši in predvsem bolj funkcionalen jezik od naše slovenske dvojine tako ali tako čivkajo že vrabci. Skratka, moje mnenje je, da glede na to da je dandanes vse v denarju in zmagovanju...Naj Slovenija res pošlje tiste najboljše, ki so dejansko sposobni osvojiti medaljo (imeli smo jih 63 in to brez ekipnih športov!), ostale, ki pa so normo komajda ujeli in še to ob dobrem dnevu pa naj nagradi za državni rekord in jim za to da nekaj denarja od prihranjenih počitnic, ki jih sicer izkoristijo na OI.
(enega še zmeraj ma dej;))
LP
P.S. POSEBEN POZDRAV MAŠI IZ PTUJA, ki spremlja moj blog. Pridna, lepo da nisi taka kot tvoj brat Gordan, ki mu je malo mar za njegovega kolega.
Naročite se na:
Objave (Atom)