17 avgust, 2009

Zakaj marketi ne propadejo? :)

Pozdavljeni in dober tek vsem skupaj če ste ravnokar pri kosilu (za računalnikom?!). Meni iz kuhinje diši po piščančjih nogicah. V trgovini sem poleg njih kupil še kruh, jogurte, krompir....pa take fore...in salamo.

Kot vedno sem tudi tokrat budno spremljal trgovkino jemanje salame iz pulta in posledično rezanje. Verjetno se je tudi vam kdaj porajalo vprašanje: zakaj vedno plačaš več salame kot jo kupiš? Zakaj trgovka ne zna dati "tare" kot to počno npr. v lekarni?
Klasični prizor: trgovka nareže "od oka" naročenih 20 dag salame, jo položi na papir in vrže na tehtnico, ki pred tem kaže 0,000 kg. Številka se spremeni v 0,203 in oba si mislita, "kako super, kako točno smo to speljali...". Trgovka hitro pokrije salamo še z najlonskim papirjem, na kar se številka spremeni v 0,205 in to maso tudi sprinta in jo s ceno nalepi na dodaten, tretji papir, v katerega zavije vseh 0,205 in ki ga hvala bogu ne stehta...
Naredimo en lahek račun za ta konkreten (in povprečen) primer, ki nam pove, koliko izgubimo. (delam račun... :P ) Pove nam, da plačamo salame približno 2,5 odstotka več kot je dejansko kupimo. Pa recimo, da recikliran papir tudi nekaj stane-odbijem pol odstotka in pridem na 2 odstotka več. Ta salama me je stala točno 2 eura, torej sem porabil približno 2 centa več.
Če vsak dan kupim tako salamo pridem na 7 eur in 30 centov (pizzo) letno. Strinjam se, da številka ni ne vem kako skrb vzbujajoča in se z njo nima smisla preveč ubadati...

...A kako to trgovke hladno predpostavijo, da ima papir isto ceno kot ogrska salama, to mi pa nekako ne gre v glavo.



LP, Gomi

16 avgust, 2009

Najnovejše o najmočnejšem #11

Chuck Norris lahko kopira cd z listom papirja in svinčnikom.

Neka punca je sanjala, da je zavrnila Chucka Norrisa in ga označila s kanto za smeti. Nato se je prebudila v tej isti kanti. Mrtva.

Chuck Norris je odpihnil punco nekemu prijatelju. Zdaj je punca ugasnjena.

Želodčni sok Chucka Norrisa ima okus hruške.

Chuck Norris se je vrgel s padalom iz 6000 metrov. Ko je pristal, je padalo v znak praznovanja tudi odprl.

V nekem nakupovalnem centru je punca z dvemi vrečami v rokah prosila Chucka Norrisa za pomoč: "mi jih primete za trenutek?". Chuck ji je dal takoj roki na prsi, medtem pa je ona z lahkoto dala vreči v avto. Na koncu se je iz srca zahvalila.

Chuck Norris je za rekordno vsoto podpisal za Real Madrid. Nosil bo številko neskončno.

Leta 1969 je Chuck Norris kot prvi dal nogo na Luno. Z drugo je bil še vedno na Zemlji.

Atlantida je izginila v morju, ko se je Chuck Norris pri geografiji spomnil le pet kontinentov, namesto šestih.

Chuck Norris se nikoli ne smeji. Včasih se le ustavi biti jezen za približno tri sekunde.

Želodec Chuck Norrisa nima le svojih ust. Ima tudi svoj želodec.

Mnogo mladih igra v kakšnem bandu. Chuck Norris je kot mlad imel svoj band, na katerega je igral.

Chuck Norris je povedal katera je najvišja gora na svetu, tako da je pogledal na karto in pokazal: "ta".


LP, Gomi

15 avgust, 2009

Mi ljudje smo kot morje

Spet sem si sposodil en verz od glasbene skupine Faraoni. Lahko bi namesto morja uporabil kakšno drugo besedo, najbrž gršo, celo vulgarno. Morje se morda sliši celo prelepo in največkrat je tako, toda zna te presenetiti z nevihto, neverini, nenadnimi trimetrskimi valovi, tokom v nepravo smer in mnogo, mnogo drugimi rečmi (čermi). Skratka, se spreminja, in na nobenem kraju ni enako. Taki smo tudi ljudje, sto ljudi - sto čudi, sto žena - 200 sisa.... Ampak nekaj bo na tem. Veliko.

Sam rad opazujem in poslušam. V tem dobesedno uživam, ni me sram priznati, da sem s tem celo malo obseden. Kamorkoli grem in kjerkoli sem, mi je všeč gledati ljudi, predvsem med njihovim govorom in si ob tem ustvarjati mnenje in zaključke o njihovi osebnosti, še posebej če jih ne poznam. Opazovati reakcije na določena mnenja, spogledovanja med dvema, ki držita skupaj, medtem ko se njuna žrtev obrne... Nekaj razlike je, če jih opazujem med nekim dejanjem, ali zgolj med njihovim opazovanjem drugih, naprimer mene. Ponavadi se takrat obrnem stran, kot sem to počel že v osnovni šoli, ko me je gledala simpatija, saj ne želim biti razkrinkan. To se je sicer zgodilo zelo redko, pa vendarle:)

Zadnje čase imam veliko časa in ob tem, da si vzamem čas za branje knjige, si vzamem čas tudi za pogovor z različnimi osebami. Slišim pa, ne boste verjeli, več različnih plati za določeno zgodbo. Verjamem, da gre zgolj za različne intepretacije in mi pravzaprav vsi želijo povedati isto (šala). Res je zanimivo, ko ti nekdo reče da je 2+2=3, že naslednji dan pa te drugi pouči, da je 5 in to samo zato, ker ta drugi ne mara prvega. Seveda si sam misliš svoje, veš da je 4, oba pa sta zgrešila za 1 zgolj zaradi ohranitve statusa "zaupanja vrednega". Nenazadnje, če zgrešiš za 25 odstotkov dandanes niti ni toliko. V glavnem, "lepo" je slišati laž in nanjo ne odreagirati. Gledati v oči in se zadrževati pred pljuncem. Si misliti svoje in zapisati dodaten minus na list papirja z imenom osebe. Pazite, že davno so nas učili da ima laž kratke noge.

Ljudje pa smo kot morje, lažemo in kopljemo v...morje tudi tiste, ki so po nas mirno plovli še nekaj minut nazaj.

Jaz pa medtem največkrat odgovarjam devetim in vsi se čudijo, zakaj sem danes tako tih....sicer pa sem vam zdaj odgovoril, kajne?

Lp, Gomi

09 avgust, 2009

Go-karti, včeraj, Lucija

Živijo. Na gokartih nisem bil že nekaj časa in z veseljem sem se udeležil netradicionalne prve dirke z nekaj svojimi kolegi. Na Lucijaringu se nas je zbralo natanko 11, od tega devet zmešanih fantov in dve plašni punci. Ogrevanje se je začelo v tamkajšnji restavraciji, kjer se je vsak nafilal z določenimi "energy" drinki, po obveznem lulanju in neobveznem tehtanju, ki ga nismo opravili pa smo se, pol ure kasneje kot je bilo sprva mišljeno, odpravili dvajset metrov proti zahodu, kjer so nas čakale puščice. Kot se je kasneje izkazalo v bistvu niso bile vse puščice, sploh če si seštel k gokartu še maso voznika. Gokarte smo izžrebali in v prvi vožnji sem izbral številko 15. Punci sta se usedli v dvoseda in sta v nekako izstopili iz pravega tekmovanja (pravila so enaka za vse), ostali pa smo se podali v boj za štartna mesta. V kvalifikacijah sem dosegel peti čas in se temu primerno razvrstil na štartni liniji. Štart je bil izjemno napet, že v prvih pet sekundah pa sem švignil mimo tretje uvrščenega na kvalifikacijah. Klasično sem držal četrto mesto vse do konca, gokart je odlično držal stik z asfaltom, in danes mi je lahko le žal, da sem vsake toliko spustil gas, saj mi je to dejanje odvzelo dragocene sekunde. Dirko sem zaključil brez večjih napak in pretresov, vozil sem dovolj dobro in dovolj slabo, da čez celih 10 krogov nisem imel družbe.

V drugi dirki smo se naključno razvrstili po štartni liniji, sam sem vzel tretjo pozicijo in spet smo oddrveli cilju naproti. Tokrat mi je šlo precej slabše. Izžreban gokart številka 12 je bil pravi bidon, sploh njegove gume so v vsakem ovinku slabše držale in popravki so me stali dobre uvrstitve. Tudi na ravnici se gokart ni dobro obnesel in mimo mene so švigali eden za drugim. Le napaki brata, ki ga je na sredi grdo obrnilo in dolžini relativno kratke dirke se lahko zahvalim, da sem zaključil na še vedno solidnem šestem mestu.

Gokarti so potenza.

Lp, Gomi

300!

To je tristota objava tega bloga.

Vsaka mi čast:P

02 avgust, 2009

Vic za prijetnejši začetek meseca

Štajerc in Ljubljančan

Štajerc je imel kokoš, ki je znesla jajca na parceli Ljubljančana...Oba se nikakor nista mogla zmenit, čigava so jajca.
LJ: Jajca so na moji zemlji...
ŠT: Kokoš je moja, ne morejo biti tvoja jajca....
...
ŠT: Čuj... predlagam da se drug drugega udariva v jajca, in tisti ki se manj časa zvija, vzame kokošja jajca....
LJ: OK.

Štajerc kot predlagatelj udari prvi. Ljubljančan se zvija 20 minut potem pa samozavestno vstane...

ŠT: Eh, čuj...bom jaz marmelado jedel za zajtrk, vzami kar ti jajca...