Dragi Interisti, videli smo to, ne...

inter chelsea,,,chelsea inter,,,3 rigori netti nn fischiati al chelsea,,,inter barcellona ,,,,,goal d milito in FUORI GIOCO,,,e rigore negato al barcellona NETTO,,!!ditemi nn vi vergognate???e tutti si chiedono,,,ma cosa dovremmo vedere ancora in finale???cari nero-assurdi e chiaro che per il vostro presidente,,era piu facile comprarla la champions,,,che vincerla,,,V E R G O G N A

inter chelsea,,,chelsea inter,,,3 čisti penali, ki niso bili piskani v korist chelseaja,,,inter barcelona,,,,gol Milita v prepovedanem položaju,,,in nepiskan penal Barceloni, čisti!! Povejte mi, vas ni sram??? In vsi se sprašujejo,,,ma kaj nas čaka šele v finalu?? dragi črno-absurdni jasno je, da vašemu predsedniku,,je bilo lažje kupiti champions,,,kot zmagati jo,,, S R A M O T A

Letošnja zaprisega brucev

Maw sm kopiru, maw sm pa sam spesnu!

Kot farmabruc zvesto zaprisegam,
nadrejenim vam kolegom:

da bom v zameno za modrovanje,
vam večno kazal spoštovanje,

da se zavedam farmacevtske veličine
nihče nazaj nas ne porine.

da farmažurov ne bom zamujal,
in pri žurih kolege bom spodbujal.

In nazadnje Vam povemo zbrana profesura,
da farmacevtska subkultura,
ni le brana receptura
ampak nekaj kar rastura!

Kaj smo jim nardili... :)

Že ob pogledu na obe postavi med ogrevanjem je bilo jasno, da bodo izolski mladinci imeli obilico problemov v napadu. Golmanski tandem Čuk-Dedić je praktično čez celo tekmo konstantno zaklepal vrata in jih odklenil zgolj vsake toliko. Po petih minutah je bil izid 1:6 v korist bande 87-88 in prvi gledalci so že začeli zapuščati izolsko dvorano (šala dej, ni bilo nobenega:) ). Banda je razliko rutinirano držala vse do konca polčasa, pri zadetkih pa je prednjačil vednozeleni Srabotič, ki je prerešetal mladinsko optimistično postavljeno 6-0 obrambo. 5:10 je bil izid po prvih 20 minutah, kjer je Dolenc pričakovano potalal največ batin in jih tudi največ dobil. V drugem polčasu je trener bande poizkusil z določenimi eksperimenti, ki so prinesli nekateri bolj, drugi manj željene rezultate. Napad je funkcioniral, v najslabšem primeru sta s projektili od zunaj zabijala Čebulj in Redžič. Medtem pa se je v obrambi pojavljalo vse preveč lukenj, igralci na črti niso sledili fanatičnim gibom špice Kljuna (slednji je dal dve žlepi vsakemu, ki je prišel bližje kot na 10m od našega gola) in mladinci so to izkoristili, ter se nekajkrat (nevarno?) približali na 3 zadetke zaostanka. Več jim ni uspelo saj je banda ponovno pritisnila na plin, ter dajala po gasu vse do izida 17:24 v njihovo korist. V tem obdobju smo na delu videli sniperja Ivančiča, spretnega Kaligariča in uigran tandem Kleva-Gomezelj, ki so v obup spravljali "domačega" vratarja.
Tako se je končal uradni del tekme, toda strinjali smo se, da odigramo še eno 10-minutno mini nadaljevanje. Vse po starem. 22:32 je bil končni izid, pri čemur smo se prav vsi igralci bande vpisali med strelce in zadovoljili vedno oštrega trenerja Tuno Tunji Bariča!

Bravo banda, mladinci pa se dajte malo zamislit! ;)

R.G.

We're back!

Najboljša generacija izolskega rokometnega društva v tem tisočletju je nazaj!

Gre za 1987-1988 bando, ki se bo danes prvič po dveh letih predstavila svetovni javnosti, čeprav jih ne bo prišel gledat najbrž nihče. Fantje se namreč dogovarjajo, da bi ponovno zaigrali na Eurofestu in premešali malce položaje na lestvici. Čez pol ure imajo zbor v izolski športni dvorani. Za prve izzivalce so izbrali izolske mladince, letnik 89 in mlajše, sicer v polnem pogonu že nekaj sezon v Rokometnem društvu Izola, kar pa ne drži za starejše kolege. Le slaba polovica teh je namreč še aktivna v rokometu, pa še ti bolj študirajo kot trenirajo.
Izolski biseri so se sicer zadnjič predstavili na mednarodnem turnirju Eurofest pred dvema letoma, ko so v kategoriji mladincev, kot jim je bilo v navadi vsa leta igranja, deklasirali vso svetovno konkurenco in rutinirano osvojili naslov, čeprav že takrat dobri dve leti niso igrali oz.zaigrali skupaj.
To je torej prvo tovrstno srečanje po dolgem času in lahko se le vprašamo, koliko znanja, kondicije in želje po zabijanju je ostalo v fantih.

Poročilo o rezultatu in poteku tekme sledi danes zvečer oz. jutri.

Lep pozdrav!



Ena klasična eurofestovska:



Grem.
Član bande 87-88

Dan OF

Joker s klopi...

...Ne glede na to, kako igram, pike so tle :)



8.5. še zadnja v sezoni. Gremo v Radeče, in glej ga zlomka, ki na koncu bomo celo deveti ;).

LP, Gomi

Farmacevtsko Brucovanje 2010

Naslov je pravi.
Zaradi tega, ker je bilo naše. Ker je bilo brucovanje. In ker je bilo letos.

Objavo sem dolžan napisati danes, ko so spomini še sveži. To dolgujem v prvi vrsti sebi, ker se danes še največ spomnim, mogoče celo več kot včeraj, ko je bil značilni day after, ko cel dan nisem vedel točno koliko je ura in koliko sem zaspan. In ko sem še zbiral spomine. Ker toliko se mi še nikoli ni zgodilo/dogajalo. Popolna Mobilizacija. Tudi ostali so bili pridni, zato gredo velike zasluge tudi in predvsem njim, "šeficam Deji, Niki in Mateji", nasmejani Tini, marljivim Ani in Tatjani, vestni Urški, reklamirajoči Nadji, zajeban(tsk)i Brigiti, dobrovoljni Andreji, podpornemu stebru Mihi, "ni problema" Jaki in Maruši, "men je house zakon" Dejanu, "če kej rabite samo rečte" Andražu, "bom jaz" Nežki in Ani...in konec koncev tudi "nimam pojma kdo bo glasbeni gost" Nataši in Markotu. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste nas kakorkoli pri tem spodbujali.

Da sem bil med glavnimi organizatorji takega dogodka mi ni predstavljalo posebno velikega bremena, vsaj zdelo se mi je tako. In kljub temu, da sem bil prepričan, da bo to nepozabna fešta, sem bil na dan dogodka precej pod stresom. Imel sem namreč določene zaposlitve, ki so zahtevale precejšnjo mero resnosti in zbranosti in sam sem, tako kot vsi ostali, stvar vzel precej profesionalno, oziroma vsaj delal sem se, da imam zadevo pod kontrolo.

Glavna zadeva je bilo skriti skritega gosta do tik pred nastopom. A se je zadeva eno uro pred tem ponesrečila. Naša ALYA je namreč prišla z avtom, ki je bil cel popisan z njenim imenom, prav tako tablica in ko so to zagledale dve skupini, ki sta se takrat ogrevale pred Ultro, mi je vse malce padlo dol. Nemudoma sem rekel da je krinka in da gre za eno drugo pevko (v naslednjih minutah sem nemudoma aktiviral nekaj ljudi, ki so okoli kričali Helena Blagne). Vljudno sem se predstavil celi ekipi in jo pospremil do njihovega prostora, kjer jih je čakal narezek in košara sadja. Potem sem jim prinesel še pijačo (vodo, red bull), in videl da je Alya prva navalila na grozdje. Good girl :)

Zadeva je kasneje potekala normalno. Kar pomeni, da sem prejemal razne telefonske klice, šel ene dvakrat na vhod pregledovat situacijo, medtem pa bi se že moral pričeti srčkov ples. Bruci in brucke so malo slabo sodelovali tukaj (zdi se mi tudi, da nekateri akterji že niso vedeli več dobro zase, ampak pustimo to, tudi to da svoj čar brucovanju :) ).

Med 23.00 - 24.00 sem tako storil naslednje:
- podkupil varnostnike s čingumi
- častil profesorski legendi garderobo (hvala Katja za euro, za to sem ga rabil! Dobiš nazaj :P)
- spil en brucomor (0,5 dl koktejla, t.i. Bosna mixa, več na: http://www.facebook.com/#!/group.php?gid=89196994342&ref=ts)
- šel na vhod pomagat na telefonu obupani kolegici, ki ob mojemu prihodu (tekel sem, ker se je slišalo kot da je nekaj hudega) ni več rabila pomoči (jao Lea!)
- zrušil predstavnico Salusa, ki je prodajala reklamne pastile, a še dobro da sem jo prej zašarmiral, tako da varnostnik ob njej (ne vem ali je bil tam slučajno?) ni pretirano hudo ukrepal
- plačal nekaj pijač ozvočevalcem (ne na moj račun, vse plača društvo :P)
- mimo gužve brucev in ostalih, ki je čakala garderobo, prepeljal ostalih cca. 10 kolegic, ki so to dejanje navdušeno pozdravile
- šel dvakrat do Alye vprašati če je vse OK
- šel na oder in posredoval pri zbiranju vseh akterjev srčkovega plesa, ki so potem celo malo boljše razumeli, kje je fora
- spil še dva Heinekena (ker je bil happy hour, plačam eno dobim dve...sicer bi sigurno samo eno!)
- hecal dekana, kako to, da je že izpadel iz srčkovega plesa
- šel do Alye in počakal, da jo kolegice najavijo

Po nekaj pesmih je namreč sledil kviz za glasbenega gosta in vrli bruci so z nekaj taktičnimi vprašanji hitro ugotovili za koga gre.
Alyo sva s kolegom pod roko (z osebnim varnostnikom pred nama)pospremila na oder in takrat sem bil res ponosen nase. Prvo izjemno zadoščenje večera torej!
Alya je rasturala in vsi so mi čestitali za izbor (pa jaz sem najprej predlagal Nino Pušlar, kaj vam ni jasno?! :) ). Skratka bilo je odlično in po pol ure sem spet delal prostor, da se je Alya odpravila nazaj. DJ Perše je vrtel dobro muziko in vsi smo se imeli super. Jaz sem glavno nalogo večera opravil (ne ravno z odliko, a to sem najbolj opazil jaz in moje kritično oko) in od takrat naprej ne vem točno kako so si sledili dogodki. Vse skupaj je bil en velik, ampak zelo organiziran jumbus in vsaka čast kolegicam, ki so brucovanje uspešno peljale proti koncu. Pa ne mislite, da sem kaj preveč popil. Nisem, enostavno sem užival v našem delu in spremljal zadovoljne obraze. Alya je po pol urah igric prišla nazaj (spet sem delal prostor:P) in zapela še nekaj odličnih izvedb njenih in tujih pesmi. Lahko rečem, da smo se odlično odločili.

Po Alyi sva pa na oder prišla Nika in Rok. Kviz za bruce - LBM in Letalci, ena skupina bolj zagreta kot druga. Oboji so vedli, da kava na avtomatu faksa stane 25 centov in da je viagra modre barve. Malce slabše jim je šlo pri uganjevanju pijač, ki so bile v brucomoru, le ena skupina pa je vedla, da je naš Samo največji simpatizer farmažurk in da se etanol v terapevtske namene uporablja pri zastrupitvah z metanolom. To so bili letalci, ki so domov odnesli prvo nagrado, drugo pa LBM-jevci. V tak razplet sploh nisem dvomil (Laboratorijska BioMedicina je druga smer na fakulteti za farmacijo).:P Drugo navdušenje večera!
Sledila je še zaprisega pri kateri so bruci odlično sodelovali (tretje navdušenje večera) in prisegli, da bodo pridni, vzorni in da bodo nasploh rasturali! Sledila je še javna zahvala Dj-ju, ki je prostovoljno na vseh naših žurkah in zaupanje več kot upravičuje (četrto navdušenje večera). Bravo še iz strani bloga;)
Uradni del se je tako uspešno končal in kasneje sem se samo še prepustil toku dogajanja
- ko sem nagovoril asistenta me je vprašal, kdo sem in da se opravičuje ker se me ne spomni in zaradi tega, ker polovico vaj govori samo neumnosti, da pa se tega vsaj zaveda itd itd itd itd itd, jaz pa samo jajaja :)
- dekana sem masiral, medtem ko je plesal (peto navdušenje večera)
- moral bi bit eno uro na srečolovu, a sem se temu odpovedal, ker ne vem če bi mi sploh uspelo kaj prodat
-šel sem v prostor od Alje s kolego Fridlom, kjer sva jedla, kar je ostalo od narezka
- v prostor je čez par minut prišel še lastnik in zapizdil kaj delava tam, a sva se hitro zmenila in nas je pustil... (šesto navdušenje večera)
- šel sem k DJju in spuščal efekte iz ust
- na mikrofon čestital asistentu Mihi, ki je na srečolovu dobil 1 teden Krfa!
- kolegice od Gartnerja so me hotele spoznat, ampak ne vem točno zakaj
- eni moji sošolki sem se predstavil že osmič, ker je nikoli ne spoznam ;)

V glavnem petarda!

Tisti najbolj zagreti (+organizatorji seveda) smo zaključili ob petih, ko so nas prosili, da gremo ven. Zunaj smo še malce prepevali Jugo nostalgijo, nakar je napočil čas, da gremo vsak po svoje.
Brucovanje se je tako uspešno končalo, večina je bila navdušenih in strinjali so se, da takšne farmažurke že dolgo ni bilo in vprašanje je, kdaj bo naslednja.
Osebno ne bom razočaran, ko nas bo kdo presegel, upam celo, da bo to čimprej. Tako se bom lahko še enkrat udeležil česa takega, in takrat bom morda še bolj užival, pa čeprav na koncu ne bo takega zadoščenja. Biti brez nalog na taki fešti tudi ne more biti slabo.

Bravo mi!

LP, Gomi

P.S.
Slike (in če sem še kaj pozabil me spomnite) v kratkem!

Lukšič!

Surrrrealno! ;)

LP, Gomi

Najnovejše o najmočnejšem #19

Chuck Norrisa lahko razbije vsak. Prvega aprila. Na žalost pa se tudi takrat ta vsak ne vrne nazaj, da bi lahko to povedal.

Chuck Norris si lahko češe kožo.

Chuck Norris zbada kaktuse z brado.

Chuck Norris obeša portrete na steno. Tako da prijema subjekte za vrat.

Chuck Norris je izmeril maso Zemlje, tako da je nanjo položil narobe obrnjeno tehtnico.

Nekega dne je ena dobričina vprašala Chuck Norrisa, če potrebuje eno roko pri urejanju vrta. Od takrat naprej ima Chuck Norris tri roke.

Chuck Norris je enkrat kolega prosil, naj se malce zadrži na večerji. Kolega v celi uri ni pojedel niti ene mrvice kruha.

Ko Chuck Norris je Baci Perugina, na listkih v čokolatinu niso napisani romantični verzi, temveč Najnovejše o najmočnejšem.

Chuck Norris pade zmeraj "na noge". Na tvoj obraz.

Chuck Norris bere tako veliko knjigo, da uporabla trilogijo Gospodar prstanov kot označevalec nazadnje prebrane strani.

Ko Chuck Norris izziva usodo, usoda vedno izgubi.

Chuck Norris ti lahko razloži stvari s tvojimi besedami.

Ko se Chuck Norris obrije, nanese aftershave na brivnik.


LP, Gomi

Popoldanski spanec

Ko sem bil majhen, sem se vedno čudil starejšim ljude, kako lahko spijo popoldan. Tudi sam sem velikokrat vstajal zgodaj, včasih celo prvi v hiši ali ulici in kljub šoli, dvem treningom čez dan (včasih sem vmes šel še na kakšen sestanek ali na uro kitare itd.) nikoli nisem čutil potrebe, da bi vmes malo zalegnil. No, morda včasih, npr. enkrat na mesec, ko me je resnićno zmanjkalo, ali pa sem bil bolan. Takrat pa je tako ali tako vse opravičeno.

Danes je to drugače. Precej drugaće. Žal sem se prelevil v osebo, ki že zjutraj (npr. ob sedmih, ko vstanem) razmišlja o tem, kako lepo bo, ko bo prišel domov. Kako bo, kljub temu, da bo čez dobre pol ure že pil kavo pred faksom, čez dodatnih nekaj ur slinil svoj poušter v postelji. Počutim se kot en kuža, ki trpi, ko ga moti dež, ker ne more v miru spat v svoji pasji uti (kuča je dosti boljši izraz). In ja, tudi danes je bilo tako. Sesut od slabih sedem ur spanja sem prišel na faks, kot da sem dan prej 20 ur kopal na njivi. Da si ne boste mislili, še nikoli nisem kopal 20 ur na njivi, v bistvu bi moral dobro razmisliti, kolikokrat sem sploh kopal v življenju. Dobro, zdaj sem malo zašel.

Skratka Zombi. Ob 15.00 (do takrat sem imel raznorazno delo, od katerega je bilo najtežje pojesti kosilo), sem se pa ulegel in za 90 minut zaspal. Napol v spanju me je z zvonjenem zmotil le brat, ki je prišel vmes domov in katerega sem zaklenil ven. Kot se rad izrazim...tudi popoldanski spanec ima svoje negativne lastnosti.

Zdaj se počasi zbujam. Čez slabe 4 ure pa grem v Maribor. S trebuhom za žurom, nekaj takega. Važno je biti naspan, svet je potem lepši! Tudi vi uživajte in izkoristite prost trenutek kolikor se le da. Zato če ste utrujeni, kar pejte spat!:) In rečite malim, da naj vas pustijo pri miru - da bodo že razumeli, ko bodo veliki.

Lp, Gomi

(še) ena za lahko noč

Kako lepo vreme ( impresionistična refleksija)

Ljudje božji, kako se jaz dobro počutim!

Končno vikend, končno ležim v svoji postelji in ne vidim ure, da zalegnem (vsaj) do osmih zjutraj. Veliko je stvari, ki mi hodijo po glavi. Med njimi je največ takih, ki me opozarjajo na delo, ki me čaka v prihodnje. Tega je res ogromno in nikoli mi ni bilo tako malo dolgčas, kot mi je letos. Tudi zaradi tega so taki trenutki, ko si lahko zavrtim kakšno mirno pesmico, ki me popelje v mirno noč, toliko lepši. Skoraj neprecenljivi!


Teden je bil dolg in naporen. Ja, dobil sem rezultate in hvala - ....meni, sem naredil vse, kar sem si zadal v zimskem izpitnem obdobju in kar je bilo konec koncev tudi mogoče. Povprečje je švoh (nikoli tako slabo), a pomembneje se mi zdi, da sem teoretično "fraj" do začetka junija, čeprav bo vmes za narediti sto in sto stvari za sproti. Ta 4.letnik je res naporen. Ne preveč težek (vsaj za zdaj), a naporen v tristo kosmatih.

V četrtek je bilo zelo zanimivo na vpogledu izpita iz XXXcenzuraXX, kjer sem se, kot mi je v navadi, spet prijel s profesorjem, poleg njega pa še z asistentom in asistentko. Naloge na izpitu so bile dejansko glupo zastavljene. Žal, taka je resnica. Ne samo jaz, tudi večina drugih so se pritoževali, a moj bas je le moj bas. Nikakor jih nisem uspel prepričati v svoj prav, a presenečen sem bil, kako dobro sem določene stvari naštudiral in kako sem na vsak njihov odgovor našel povratni, še pametnejši :P Še posebej sem bil navdušen nad seboj zaradi tega, ker sem še 7 ur pred tem pogovorom bil v Cvetličarni na stomatološkem brucovanju. Tako da svaka mi čast no:P ....
...Končalo se je tako, da so me odslovili, češ, tu ne boš dobil točke, pa če se na trepalnice postaviš. A kaj bi, sedemka je dobra ocena.;)
Drugega vpogleda se nisem udeležil, predvsem zato ker sem pisal na skrajni nizki meji za osemko. Bolje drži ga, nego lovi ga, s smolo, ki jo v takih primerih imam bi si lahko hitro znižal namesto zvišal, česar pa tako ali tako ne bi bilo realno pričakovati.
Še veliko cvetk je bilo na faksu, toliko, da če omenim še kakšno, to ne bo pravično do vseh ostalih.


Vikend bo torej pester. Kot sem že rekel...uživati je potrebno trenutek, saj bo jutri najbrž slabše, kot pravi moj prijatelj Murphy. Zjutraj naj bi si prebral nekaj patofiziologije in po zajtrku šel v Portorož po določene stvari za brucovanje. V Kopru sem bil že danes, ko sem šel iz Ljubljane. Pot je bila dolga kot že dolgo ne, saj so med Brezovico in cestninsko postajo naši delavci delali in to kljub temu, da je bil petek ob 17.15, ko je tako ali tako velika gužva na cesti. Še pred kosilom (sicer popoldne) pa naj bi šel še enkrat v Koper in sicer se prvič razgledati, če kakšna roža kje raste. Sončno vreme zadnjega tedna bi lahko poskrbelo, da se je pomlad dokončno razvnela in 20 Celzijevih stopinj bi kaj lahko na plano pognalo nekaj pametnega. Oborožil sem se tudi z botaničnimi knjigami, ki jih imam toliko, da ne vem več katero bi uporabil. Če ima kdo kakšen predlog kar na dan z njim. Popoldne naj bi se še malo učil, malo jedel, potem pa bom že šel na tekmo. K nam prihajajo nasprotniki iz Kočevja. Ko sem bil mlajši sem v časopis rad pisal, da prihodnji teden prihajajo k nam "vrstniki", danes temu žal ni več tako :(. Nismo ravno stari, ampak tudi mladi nismo več. Drugače povedano - stari smo, eni malo več, drugi malo manj (kot bi rekli žabarji, eni bolj na easy, eni bolj na hard!). Tekma je zelo pomembna, gre se nam za obstanek v ligi a glede na videno na današnjem treningu se ne obeta nič dobrega. Druga postava je spet nabila prvo. Ni to to. Jutri bo treba pokazati predstavo, ki je v tem trenutku mogoče niti nismo sposobni. Kdo ve. V nedeljo bom morda spet šel iskat kakšne rožice (odvisno od uspeha prvega dne, tako pri nabiranju rožic, kot pri tekmi in potencialnem prihodu domov ob sončnem vzhodu?). Perša, perša.

Sicer pa, ne glede na povedano...ne vem natančno kako bom preživel skozi vikend. Ne vem namreč, kje imam denarnico, kar se mi zdi precej tragično. Upam, da je nisem izgubil in sem jo samo pozabil v Ljubljani. Ke, če denarnice dejansko ne bom več videl, vreme ni (ne bi bilo) tako lepo, kot je, in bi bila ta impresija samo ena velika trenutna varka. Na zalogo se nerad sekiram in tudi zdaj se ne bom! Ne smem se. Sicer se bodo rožice pred menoj skrile, roka na tekmi bo nemirna....in vreme bo (spet) oblačno. A to je že zgodba za nov blog, ta se tukaj konča.

Lahko noč. ***

Rokec

PS: Impresionistična refleksija...ne vem če se tako reče, ampak me niti ne zanima...sliši se super:P

PS2: Na Paintballu je bilo super mega. Sem jih ene par ustrelil, ja ja... No, vbistvu sem jih dosti več fasal kot dal. Ampak kaj ima veze. Dokler sem dobre volje ne čutim metkov:)

Vse naj naj, teta!

Saj veš: vse najboljše za tvoj rojstni dan!

Da bi še dolgo zgledala mlajša od 30 ;)



Največji rompi ever (priznajmo si enkrat za vselej).

Aprilska kislica

Nov dan, natančneje 5.april je danes. Veste, ja? Vem. Oziroma verjetno ne veste, ker blog berete kakšen drugi dan.
Aprilsko vreme nam je ponovno zagodilo in upravičilo sloves poimenovanja. Na obali je danes najhladnejši dan v zadnjih tednih, temperature so se po dolgem času spustile pod 10 stopinj in sam sem se prebudil v deževno jutro. Zbudil sem se ob 8.30, saj sem imel namen iti v Koper po nove teniske. Danes zjutraj naj bi namreč imeli trening zunaj, s starimi dvoranskimi pa nikakor ne morem na asfalt in podobne pvoršine, ker moje koleno (desno op.a) ob tem preveč trpi. A ko sem zaslišal še piš vetra, ki je zabrilo skozi moje malce preslabo zatesnjeno okno, sem ugibal, da bomo najbrž trenirali kar v dvorani. Iz tega sledi, da ne rabim tenisk. Iz tega sledi, da lahko spim še 40 minut. In tako je tudi bilo. Ob 9.15 sem drugič dvignil svojo rit iz postelje in se odpravil na trening. Prisotnost je bila v skladu z obljubami trenerja (gremo ven!), vremenu in stanjem v klubu: 8 treninga sposobnih + moj brat ki okreva po operaciji in trener. Ja super!
Ogrevanje - četvorke .... izenačeno, vprašanje zmagovalca je prekinil zbor.
Ogrevanje #2 - basket - zmaga z mojo presenetljivo odlično igro, ne vem kdaj sem nazadnje toliko zadel
Ogrevanje #3 - fuzbal - mladi smo z veliko razliko zgubili proti starim, ne vem kdaj sem nazadnje tako slabo igral.
Trening - polurni dril v parih, kjer sva s Klevičem prikazala nekaj vrhunskih potez in posredovanj. Vseeno pa se mi je že poznala precejnšnja utrujenost in le stežka sem prebijal obrambo, kot tudi ustavljal napadalce. Tako mi ni žal, da treninga niso prišli gledati managerji iz Barcelone, ker tako ali tako ne bi imeli kaj videti.
Prišel sem domov in zanimivo, nisem bil lačen. Držala me je namreč sitost od prejšnjega dne, ko sem res pil in jedel cel dan (mislim da 6 obrokov, pri vseh polni krožniki in še repete zraven). Vseeno sem se potem za kosilo dobro najedel in zdaj se mi že približno 3 ure spi, a nimam jajc da bi si to dokončno priznal in šel zalegnit. Zdaj je pa tako ali tako že prepozno...

Aja...vreme! Cel dan že kličem sonce, ki pa ga danes v Izoli očitno ne bo na spregled, kot smo ga vajeni v tistih lepih dneh. Vreme je muhasto, tudi napoved pravi, da bo v naslednjem tednu precej sprememb in da niti Maruča ni sposobna napovedati kako in kaj bo.
Bomo videli kmalu, moje vreme bo odvisno od povsem drugih stvari. Od sonca in dežja na nebu vsekakor ne!

Čez eno uro vozim v Ljubljano. Grem si počasi pripravit kovček. In vprašat mamo, če se ji da mi nardit kavo.
In pol me sprašujete, zakaj mi je doma najlepše? ;)

Lp, Gomi

Takle bomo meli

Teče april in to je moja tretja objava v tem mesecu. Prva je bila nekaj ur nazaj, vmes sem....ma svašta sem delal glejte, med drugim sva z bratom dobesedno sesula starša v briškoli in trešetu. Vseeno pa je bila najboljša pašta s školjkami. Danes sem res dosti jedel, največ v tem tednu! Česar mi pa ne gre zameriti. Poletja morda še nekaj časa ne bo ;) :P

V tem tednu me, kot sem že omenil, čaka nekaj dni stresa in počitka obenem. Učiti se ne mislim, a verjamem, da bodo dnevi do rezultatov (torek, sreda) še zelo dolgi. Vprašanje je, kaj in kako potem. Od omenjenih je namreč veliko odvisno. Kljub temu pa je že jasno, da bom vsaj do naslednjega meseca živel v duhu drug dealerja:
7.4. grem na farmacevtski paintball
15.4. grem v Maribor na "srečanje medicincev in farmacevtov" ("ne vem" točno, kaj me čaka, bom poročal ko pridem od tam)
21.4. je Farmacevtsko brucovanje, ki ga organiziramo 4.letniki. Dobili smo daleč najbolj odmevnega glasbenega gosta v zadnjih letih (ne vprašajte katerega, ker vam ne bom odgovoril in niti kdo je za to odgovoren, ker je verjetno že vsem jasno razen vam).
Čez cel mesec bom delal in ne dokončal herbarija (nabiral rožice po Sloveniji), se učil o tistem kar mi bo prišlo pod roke (od srede naprej), saj ne vem kje bi pri vsej solati začel.
Tudi rokometnih treningov se bom udeleževal kolikor bom le lahko in si tako priskrbel dodatno nepotrebno živčnost.
Z bratom morava v precejšnji meri preuredit stanovanje (nova TV, nov tepih, novo okno in še kaj se bo našlo - skratka stroški). Prostovoljne donacije sprejemam vsak dan po telefonu, pol se bomo že zmenili za prevzem.
Ob tem si moram kupiti še nove teniske za tek (ne pozabimo da je letos Absolventski izlet!).
Potem bo pa že prvi maj, praznik dela. In to bo čez 27 dni. Kar je manj kot štiri tedne!
Pol pa jovo na novo (za knjige), a mi na Jovota.

Bit če delavno, ludo i nezaboravno. In če se sprašujete, kje bo moja punca ves ta čas....nimam pojma, ampak po zadnjih neuradnih informacijah gre čez teden dni v Črno Goro in nekaj dni kasneje na Nizozemsko. Ahahaha!!?

Hit meseca!


Vesele velikonočne praznike še naprej.
Gomi

Nov izgled

Prišla je pomlad in z njo nova tema.
Nov layout.
Nova predloga.
Novo ozadje.
Nov stil...

Star blog.

Upam, da vam je vsaj toliko všeč kot "tisti" do sedaj in vam ob tem želim prijetno branje!

Gomi

Takle mamo

Po dolgem času spet pišem blog. Velikokrat mislim nanj. Res. Vsak dan vsaj enkrat. In med tem razmišljam, zakaj ne pridem pred računalnik in tudi kaj napišem. Ker je res veliko za napisat. Potem pa večino stvari pozabim in se tepem po glavi, ker vem, da bi to moralo biti zapisano, pa ni!
Razlogov je več, prvi je predvsem pomanjkanje časa. Čeprav priznam, glede na to koliko sem za računalnikom, bi si kaj lahko vzel 5 (glih za rečt eno številko) minut za kaj napisat.
Po 19.marcu sem se udeležil kar nekaj veselic, pri katerih sem bil vselej nekako v ospredju in imel pomembno vlogo. Tako ali drugače. Najboljše je bilo na maminem abrahamu, ko sem prvič pred eminentno publiko pel v živo v duetu še z enim in sicer Rolling stonese - Satisfaction. Sam nisem bil preveč zadovoljen nad svojim nastopom, saj sem se šele med pesmijo zavedel, kako težko besedilo je "tam nekje vmes". Drugi so me vljudno pohvalili in če ne bi imel toliko drugega dela, bi morda razmislil o prijavi na Slovenija ima talent. Oddaja ubija mrtve, tle ni debate. Nisem si še prišel na jasno, kaj je v njej dobrega, verjetno je to Peter Poles, ki strelja njemu značilne, drugače pa ena velika slovenska žalost. Še dobro, da na koncu zmaga samo eden (vsaj zdi se mi), kajti večina si jih tega niti približno ne zasluži. Jaz sem pač strog in pri meni bi jih 99% dobilo NE, seveda dokler mi ne bi razložili, da jih vsaj 40% moram spustit naprej. Bodi dovolj o tej burleski.
Mimogrede, čez nekaj dni smo imeli predabsolventski žur, in pred tem smo se dobili pri prijateljici. Tam smo tudi imeli karaoke, a sem pri vseh pesmih fušal da je bilo grdo videt. Bil sem deležen posmeha...vse dokler nisem pel na pesem Britney Spears. Bolje išta nego ništa pravim jaz, čeprav v tem primeru bi bilo mogoče bolje ništa...;)

To zimsko izpitno obdobje se vleče in vleče. Danes je velika noč in jaz sem daleč od tega, da bi končal tisto, kar sem splaniral za konec februarja. Kriv sem si sam. Pred letom sem imel velike ambicije, bil sem motiviran in tako naprej...nekaj slabših rezultatov me je prikovalo na realna tla in veliko uric preživim v misli, kako sem nekaj zas**l, na mesto da bi razmišljal o tem, kako jih bom popravil. Tupidup. Čakam rezultate od dveh izpitov, enega sem pisal že sredi marca, drugega pa na 1.april, ko so se malce poigrali tudi iz mojih živcev. Gre sicer za daleč najlažjo zadevo v letniku, a se zaradi moje koncentracije spet ne bo končalo po željah in prav zanima me, kakšna številka bo zapisana pri mojem rezultatu. Zagotovo to ne bo 10 in 9, a teh v Sloveniji ni že....23 mesecev, kar je za povprečnega študenta kot sem jaz precej visoka številka. Enostavno, težave s koncentracijo so prevelike...tako spuščam nerešene naloge, obkroži napačne-obkrožam pravilne ipd....

Drugače me za prvi april ni nahecal nihče, prav vse sem pravočasno uvidel :P. Jaz pa sem bratu zjutraj razlagal, kako sem bruhal v umivalnik namesto v školjko....gladko je nasedel, a mi ob priznanju fore razložil, da je zelo neumna. Presodite sami, dopuščam odprto mnenje.

Križne vezi so zaenkrat še cele, zato še naprej redno treniram - 1x-2x tedensko+tekma. RD Izola je postala glavni kandidat za izpad iz 1.b lige, kar se mi še ni zgodilo v moji izjemno dolgi rokometni karieri. Glede na zadnje predstave (poraz na prijateljski tekmi proti tretjeligašu ipd.) nas lahko reši lahko zgolj še čudež. Morda v obliki Rok Gomezelj, kajti moja minutaža se giblje okoli 10 minut na tekmo. Roko na srce, za več nisem niti pripravljen, mogoče pa bi bilo 10 minut na polčas bolj optimalno zame in za celo ekipo, v kateri je iz forme več kot polovica igralcev. Posebno poglavje so trenutni odnosi na relaciji - uprava - trener - igralci itd., a o tem ne bi... dokler se ne bo marsikaj spremenilo pri posameznikih, bo tudi celota kot klub šepala in se na koncu utopila - v betonu.

Nič še ni izgubljenega, a za kaj dobiti bo potrebno veliko zalaganja in truda. Če že nimam talenta...



Lp
Gomi