18 maj, 2013

Nemir, ki daje mir. Sreča.

Lep pomladni pozdrav iz Jagodja. Gre z naselje v izolski občini. Sedim na zofi. Kavču. Divanu. "Divan dan na divanu", bi lahko temu rekel.
Da še malce opišem vzdušje: sam sem v dnevni sobi, šlatam po tablici, pred menoj se naTV odvija hokejska tekma med Švedsko in Finsko. Švedi vodijo, kar mi je ok. Preko aplikacije Tunein radio poslušam mirno glasbo iz zlatihh osemdesetih in mi je mega. Z aplikacijo prideš do vseh moznih radijskih postaj in žanrov na svetu, pod večino radijskih postaj pa celo piše, katera pesem se predvaja in lahko tudi glede na to izbiraš. Balzam za glasbene sladokusce, med katere se sam mirne duše uvrščam.
Zdaj imam mir, že čez nekaj ur pa bo maksimalno pestro. Po tekmi, ki moje soigralce čaka od 19. naprej-prihaja Sevnica-gremo na obisk k kolegu, ki je pred dnevi dobil štručko Lano. Bomo vidli, ampak po mojem bom prišel domov ob sončnem vzhodu, ma kar se zdaj pripravljam z drugo skodelico kave. Kar se nočnih variant tiče sem namreč povsem spremenil bioritem in dve-tri pregrešno pogumna preživljanja časa do dveh zjutraj v zadnjih mesecih so res neprimeren rekord za takega fantiča. Energijo puščam tudi na treningih, saj računam na moj prvoligaški debi že čez nekaj dni v Ormožu. Če se bo uresničil, bo super, pa čeprav bom v trenutku RD Izola dolžen 2-4 bakse. Rokomet je v Sloveniji zadnje leto izgubil toliko, da si lahko tudi "fizično na psu" igralec lahko privošči nastop v nekdaj daleč najmočnejšem kolektivnem tekmovanju v Sloveniji. Sicer pa najprej skoči, šele potem reci hop, tako da se slišimo drugi teden.
O službi na blogu seveda ne bi kaj preveč:) Lahko samo povem, da ogromno delam, plača je redna, z dosedanjim potekom sem super zadovoljen, edino pokojnina se mi ne obeta. Bohhhh.


Lp, Gomi