Spet Ormož...

Zadnjič me je kolegica pohvalila, ker sem napisal blog. Prava injekcija zaupanja samemu sebi. In evo me spet, da bo april nadpovprečen po številu objav v zadnjem letu:)

Rokometna sezona se bliža koncu. Izolani smo si že zagotovili obstanek. V 1.A rokometni ligi bom danes doživel svoj tretji letošnji nastop, drugi v končnici in drugi proti Prlekom iz Ormoža, znanim tudi pod imenom Jeruzalem, kdo ti ve zakaj. Nekaj leaderjev v ekipi se je zavzelo zame, da pač moram dobiti to nagrado in igrati tudi pred domačimi gledalci. Zaradi pomanjkanja števila igralcev iz različnih razlogov sem namreč priskočil na pomoč mladi gardi v Ormožu, kjer smo resda zabeležili enega hujših porazov v zgodovini izolskega rokometa (še bolj prepričljivo smo recimo izgubil pred leti v Mariboru), a vseeno v določenih akcijah pokazali, da smo "dobri dečki", kot v Prlekiji radi rečejo.

Danes prihaja Ormož v Izolo in prilika za revanšo (enostavno se sliši lepše kot maščevanje) je tu. Da bo mera polna - to je tudi tekma za trenutno 7.mesto v ligi za obstanek (od 7.-12. mesta), kar je največ kar lahko ta liga sploh prinese. Štiri kroge do konca je Ormož točko pred nami in zakaj jih ne bi prehiteli? Vzdušje je dobro, forma tudi (tu seveda ne govorim o sebi, ki še komaj skočim), tako da se danes v Izoli nadejamo spet enega rokometnega praznika. Če bom kej igral boste pravočasno (v maju) izvedli. Če ne bo tesno, je vse mogoče ;)
Do takrat nekaj utrinkov izpred dobrega meseca dni, ko se mi je malce odprlo v svežini.

Pa malo enega izmed princev dalmatinske glasbe Tomislava Ivčiča (drugi so Kovač, Coce, Bralić, Dragojević) za fair play pred tekmo. Tako glasbo se posluša tako tu kot gor.

Lep pozdrav, Gomi 

Legionar

Evo mene.
Danes imam prost dan.
Prejšnji teden je bil precej naporen.
Veliko sem delal, tudi v soboto nisem bil fraj.
9.4. sem tretjič v darovalni karieri daroval svojo primorsko kri.
In seveda je bila posledica tega malček večja utrujenost kot sicer.
Zato danes še kako paše počitek. 
Dosta jelke, ni še december.

Zadnje čase ne treniram preveč, kar se odraža na malce bolj poudarjenih maščobnih blazinicah, ampak do poroke bom fit, čeprav bolj slabo kaže. S poroko še bolj kot z biti fit, da smo si na jasnem, kako daleč smo.

V sklopu svojega predpoletnega udejstvovanja se bom udeležil tudi športno-družabnega dogodka Legionar, which will take part on 1st of June in Ljubljana (CAE izpit iz angleščine pišem v sredini junija). Kot lahko vidite sem že med prijavljenimi in na tem mestu vas seveda vabim, da se mi pridružite v preverjanju svoje zmogljivosti in teamskega duha. Načeloma mislim, da ne bi smel imeti problemov s premagovanjem ovir, ki se bodo pojavile in komaj že čakam, da se malo umažem in polomim. Do takrat pa sem si obljubil, da bom dvignil svoj nivo fizične pripravljenosti, čeprav ne vem, če bi se ravno plazil po okoliških vinogradih, da me ne vidi kakšen sosed in me nagovori z vprašanjem "na čemu si to ti?". Zaenkrat še vedno velja, da sem najbolj ekstremen bil na polmaratonu -21km - tik po diplomi (ali na svežino, kot radi pravimo), me prav zanima, če bom po teh 7km drmrja kej bolj ponosen ali utrujen.

No, toliko o tem, seveda obširna reportaža sledi, ko bo čas za to.

Pozdrav,
Legionar Gomi

Stavek za stavkom

Saj me prime, da bi kaj napisal. To že veste.
Ampak potem zmanjka tisto nekaj in tako se zgodi, da ne napišem nič. Inspiracija, čas, motiv....nekaj. To tudi veste.
Posledica tega je tudi to, da je promet na mojem blogu izrazito padel, sledi mu, kolikor mi je znano, peščica. Seveda, če ne pišem je težko kaj prebrati.

Dal bi nekaj samorefleksij na ta digitalni papir in tudi bom. Nekako imam v mislih, da bi se objava sproti spreminjala, kot v nekakšnih statusih na socialnih omrežjih.
Lep pozdrav, Gomi