Špiki, prijatelj - počivaj v miru.

Ne morem verjet. Čeprav vem, da se preteklosti ne da spremeniti si vseeno želim, da bi se še kdaj vidla, si izmenjala rokometne izkušnje in znanja, kakšno rekla o šoli, skupaj spila pijačo, ponoči obležala na sredini centralnega igrišča in razmišljala o vsem mogočem, šla v Portorož na beke in igrala skupaj za mladince Slovana čez eno leto, kot sva se dogovorila...imela sva še veliko skupnih stvari za doživet...A od tega ne bo nič.

Preklete so ceste, ki vzamejo življenja nedolžnih, sploh takih prijetnih ljudi kot je bil Dejan Špiler, krokodilčkom in ostalim rokometašem znan kot Špiki. V novicah in komentarjih o nesreči se zanj pojavljajo pridevniki kot so mlad, prijeten, perspektiven, nasmejan, iskren...in takega se bomo tudi spominjali.

Prijatelj iz Gorenjske, totalni pozitivec, ki se je z menoj ujel na prvo in s katerim niti za trenutek nisva bila v slabem odnosu. Resnično dober človek. Takih ljudi poznam zelo malo.

Čez dve uri grem na pogreb z Jukijem in Čukom. Danes bomo v Križah pri Tržiču zagotovo eni izmed mnogih, morda za večino neopazni, a kot ostali z velikim spoštovanjem do mnogo prehitro preminulega osemnajstletnika, ki ga bomo gojili za vedno.

Wish you were here.



Pesem, ki nama je bila všeč. Ki nama bo všeč.

Špiki, prijatelj - počivaj v miru.

sve radim, samo da ne radim

Kljub temu, da je zadnjih 12 dni šlo zelo počasi skozi, je mimo že dobra četrtina počitnic. Bah...
No, saj ostajajo še dobri dve tretjini, v katerih se zna zgoditi še svega i svašta.
Včeraj sem se šel pogovarjat za delo v Cantante cafe (lokal v Jagodju) in jasno smo se vse dogovorili. Med čakanjem šefa Milija sem govoril z svojim bodočim (oz.zdaj že sedanjim) sodelavcem Malijem:

Gomi: Sem se prišel pogovarjat za delo
Mali: Aja? To ja, to rabimo zdej...poletje je pa smo samo trije...
Gomi: Ja ja, valda...
Mali: Si delal že v lokalu?
Gomi: Ne, ne še
Mali: Uff...pa dobro, sej ni panike, boš se že naučil. Smo meli že take, ki so prvič delali
Gomi: Ja, saj, po mojem ne bi smelo biti večjih problemov, razen mogoče prve dni...
Mali: Itak, koliko časa pa boš delal?
Gomi: Ma tam okoli enga mesca...
Mali: Uff, samo?...v enem mescu se boš komaj vse naučil.
Gomi: Ja, no... (že bil skeptičen glede dogovora)

No saj, šef je vil tudi faca tako da razen tega koliko bom dobil plačano smo se vse dogovorili:)
Ne bo večje panike. Danes in jutri imam po 3 ure uvajanja, v soboto pa bom kot kaže že glavni akter...to bo smeh.

Danes zjutraj sem imel napovedani in težko pričakovani derbi v plavanju s svojim očetom. Čeprav je veljal za favorita sem si sam popolnoma zaupal, sicer niti ne bi šel na mesto pokola...Uglavnem na razdalji približno 100m me je ugnal za en meter, kar je še posladilo njegovo sladko zmago...čeprav sam mislim, da imam še veliko rezerve se ne bom zgovarjal na slednje in javno priznavam poraz.

Danes zvečer pa ven s tamalo ki je prispela iz ne vem kje vse...;) :)

Pesem poletja: Roy Paci & Aretuska - Toda Joia Toda Beleza

Pivo (in cvetje)

Bolj pivo kot cvetje. Ampak res, cvetja skoraj ni bilo videti in saj ne, da sem bil pretirano razočaran, a sem se vseeno spraševal, če je pomen cvetja res enakovreden pomenu piva, v tem primeru laškega. Šanki na vsakem drugem koraku, dokaj zaželjeni a sem, kot tudi ostali prisotni glede na napovedi pričakoval več ljudi, rožic pa kar sem videl le za vzorec. Najprej sem se razgledoval po Laškem, saj sem v mesto prišel dokaj zgodaj (Šantej je imel godbo, vsaka mu čast, da me je pustil čakati:) ). V vročini sem si naročil mrzlo pivce za ne kaj preveč napete živce, se zasidral na mostu in opazoval ljudi, med katerimi sta izstopala košarkarja Bečirovič in Goljovič.
Vmes pa polno dogajanja, kot na vsaki procesiji sem tudi tukaj začuden srečal ljudi, ki sem jih po nekaj letih že skoraj pozabil in kot na vsaki procesiji sem tudi tukaj obudil precej spominov iz moje mladosti. Vrhunec srečanj je bilo srečanje s Kršem, ki mu želim, da je prišel domov živ in zdrav. Splošni vrhunec večera pa je bil vsekakorlunapark, kjer smo se borili z ringinšpili in ciljanji lončkov za velike nagrade. O tem koliko denarja smo za slednje porabili pa raje ne bi, koliko od tega ga ja končalo v Savinji pa še manj :P ). Gomi ne bi bil Gomi, če se ne bi spopadel tudi z avtomatom, pri katerem je cilj, da s "kleščami" pobereš nekaj od tistega, kar je noter. Sicer sem izgubil, a nisem bil daleč (proud).
Okoli 4.30 smo se počasi začeli vračati proti domu, ker se nam ni ljubilo več opazovati grdo pijanih ljudi, ki ležijo po tleh, nezavedajoč se, da sploh živijo......žal je alkohol še vedno preklet.
Ob 5.15 smo zajtrkovali, ob 6.00 pa sem odšel v svet sanj.

Nekaj slikic je tu....Za filmček boste morali počakati, ker bi blo potrebno nekaj zmontirat (cenzura itd., pa kaj vam bi govoril, saj veste...:) )

Pred koncem posebnje zahvale Šanteju in družini za gostoljubje, naslednje leto pridem verjetno spet.

Danes pa na Wit Matrix, cover band od Pink floydov, ki gostuje v Izoli (in prav nikjer drugje).
Bomo videli, če bom dobil kurjo polt pomeni, da so ok. Še poročam.

LP

Nekdanji gimnazijski borci, v borbi skupaj in med seboj.

Tako je, prav ste prebrali. Odvil se je "že" 5., po svoje že malo tradicionalni GP.
V postavitvi 6-0 + jaz, ki pa nisem bil golman. Prvi je prišel Dalmatino Medak, kot vedno se fant drži ure. Hvala bogu da je prinesel PC in predvsem zvočnike, sicer ne vem kako bi zmogli. Sledili so štirje Koprčani (....... Dolenc, Krivičič, Godec, Ostojič), ki so sicer zamudili eno uro. Čakali smo le še mojega lokalnega kolega Kršula, ki se je ustavil nekje v koprski gneči, še sam ne ve kje točno.
Počelo je. Pred težko pričakovanim bankucom (Skupni inkasso dobrih 11 €) so dobili prednost čevapčiči, kotleti (roba varia...) in predvsem pivske klobase (Syeno ;) ). Naj še enkrat poudarim, da so bile pivske, ker moja tamala ima sigurno pomisleke. Ko smo se najedli smo odigrali 4 ure težke igre, v kateri smo jokali od sreče in žalosti, a se je na koncu vse obrnilo, torej kdor je na začetku bil v zgubi, je na koncu še dobil nekaj denarja (beri Gomi, Gallo, Syeno).
Okoli 3.30 zjutraj je sledila malica, ni bilo druge kot odpret nov paket ogrske in iti po kruh od Gomezeljev v zgornje nadstropje. Sledili sta dve uri težkih debat, odprtih vprašanj, demokratičnih povezovanj, neskončnih ugibanj, neumnih razlag, pametnih odkritij in še bi lahko našteval.
Tukaj je npr.pogovor o pivu (za vino itak nimamo, ajde Medak ti si izjema...). Govorilo se je o njegovi kvaliteti, ceni, sestavinah, vsebinskih dodatkih, ipd... . To ni nikakršno kreganje, to je za nas normalen pogovor. Kdo je sprovociral debato pa lahko sami vidite.



Zaključili smo nekaj minut pred 6.00., ker ob šestih je kantina zaprla svoja vrata:P. Zanimivo je bilo.

p.s. Dolenc gre na Gardo surfat, Medak pa v neznano za cela dva mesca, tako da punce - v prihodnje me ne kontaktirat v zvezi z njima.

p.s.2. Javljam se iz Ljubljane,zdaj pa grem naprej na Festival Pivo&cvetje...bomo vidli česa so sposobni ti Štajerci.

LP

Pesem meseca julija

Dalmatino feat.Oliver - Ditelina s'četri lista

Zvezda (Skoraj)

Pričetki so vedno težki in tudi moj igralsko-filmski začetek je zelo zelo soliden. Mogoče me bo spregledal kakšen režiser in me vpoklical v Ocean's fourteen...Kakorkoli že, "zvezde Eurofesta" smo dajale izjave in med temi sem bil tudi jaz (otčigledno:)) ). :P Sicer nisem bil prvič na TV, a sem imel prvič konkretnejšo vlogo.

Na žalost mi je med snemanjem filmčka "crknila" baterija, za kar smo vsi prikrajšani za celoten filmček, ampak glavno je recimo ujeto:).



Zahvaljujem se vsem, posebej gre zahvala baterijam iz tehtnice, ki so moj fotoaparat priganjale naprej v najtežjih trenutkih... .

Bliža se GP!!!!! 11.7.2007 e' la data! Jutri je to že...super...danes pa grem proslavit s kolego Volkom njegovo uspešno opravljeno maturo. Bravo Luka!

Se slišimo...

...After Eurofest...

Jasno smo nazdravli s pivom in kozarčkom dobrega rdečega vina (Vinoteka Zaro, samo Zaro je izginil neznano kam, mogoče je iskal Korsa...).

Začelo se je takoj po podelitvi, ko sem prvič v življenju dal povsem uradno izjavo (skoraj intervju) za RTV Slovenija. Že od tega sem bil pijan. Nadaljevalo se je v Barieri, končalo pa v Portorožu kjer ni blo da ni blo....Pogovarjanje z Norvežani v netekoči Angleščini, srečanje s farmacevti, rokometašem iz Gorice in ne vem še vse s kom....res je bilo pestro.

Dva filmčka sem posnel tudi za moj blog....hvala vsem, ki so igrali v njih.

V prvem prejemam čestitke od Klemena Gartnerja, malo jačega.




V drugem prejemam kritike od Matica Čebulja in Tadeja Dolenca, sicer malo jačih a še vedno manj jakih od najjačega...kdo je to, lahko slišite.



Ci sentiamo!

In gremo zdaj vsi vsi....in naj se čuje do neba...

Prvaki! Šampijoni!
Legende! Sliši se dobro!!!:)

Skratka ali zdolga, spet smo na vrhu. Spet smo osvojili turnir in spet smo se spomnili na dobre stare čase, ko je blo takih trenutkov celo več v letu...
Ampak dobro, "stara izolska garda" letnika 1988 je še enkrat pokazala svoje "kvalitete" kot so: nepopustljivost, borbenost, lokalpatriotizem, igranje na izkustvo in predvsem zanesljivost v odločilnih trenutkih.

Finale je bilo nekaj posebnega. Odkar sem na rokometnih igriščih (12 let) se mi še ni zgodilo, da bi mojo tekmo odločile sedemmetrovke ob koncu. No, temu je tukaj bilo tako. Sam sem bil delegiran kot zadnji strelec v naši ekipi in samo Jaskotu se lahko zahvalim, da mi ni bilo potrebno na črto, saj je fantina "pobral" kar tri penale nasprotnikom in naše slavje se je lahko začelo.

Za zdaj utrinek iz podelitve.



Lepo je biti kapetan v takih trenutkih. ;)

Ker samo ti
v mojem srcu si,
samo vedi da,
sama ne boš "bla"
moja Izola!

Eurofest totalka!!!

Pa to je neverjetno. Še znam igrati...Ko svinja! :) Kljub temu, da sem daleč od najboljših časov in da je moje zapestje zelo slabo naravnano sem presenečen sam nad sabo in tudi nad svojo ekipo. 7 tekem, 5 zmag, dva remija in danes tekma za 1. (prvo) mesto s Kroncami. Medsebojni rezultat iz predtekmovanja - 14:14 napoveduje trd boj za vsako žogo. Vzdušje v ekipi je odlično, vsi smo brez kondicije in skoraj vsi brez moči, a z neprecenljivimi izkušnjami in morda bo prav to odločilo zmagovalca slovenskega dvoboja na mednarodnem turnirju. Danes bom poizkušal nekaj tudi posnet, tako da upam, da pride kaj na blog, že ker v zadnjih dneh ni bilo nič pametnega. Sem precej zaseden, tako da ....

Ma nič, zdej grem gledas Studiosport, da vidim kaj je novega na nogometnem trgu (baje da Eduardo pride v Arsenal...tako pravijo brati Hrvati in Medak...)

Nekaj sladkih rokometnih potez najboljših....




Lepo se mejte in držite pesti danes ob 19:00. Čas je za...zmago!

School's out

Ni druge. Izpiti so šli skozi presenetljivo dobro in ne morem si kaj, da ne izdam svojega ponosa nad sabo, ker narediti tri izpite v zadnjem tednu res ni bil mačji kašelj. Poleg tega, da sem se precej učil pa sem imel tudi veliko sreče. Kako je to izgledalo?

V torek, 26. prejšnjega meseca me je čakal ustni izpit iz fizike. Učenje je potekalo po standardu: Naučimo se 30 tem od petdesetih in upajmo na sokolje oči med vleko listkov. Pri prvih dveh je šlo po pričakovanju, pri elektromagnetizmu pa sem imel en sam cilj:izvleči šestko, če se jo da. In med vsemi listki, ki so bili noter je seveda nisem zagledal. Dvakrat sem zamešal in kot sonček se je zableščala in mi dala jasno vedeti: "Vzemi me!". UFFFF, Nisem dvakrat pomislil in že sem pisal povzetke...
No, končalo se je z zanesljivo in glede na znanje nezasluženo desetko, toda kam bi pa prišli brez sreče in iznajdljivosti?

Naslednji dan...sreda (glede na to da je bil prejšnji 26., je bil zdaj...ah pustimo..). Usti izpit iz matematike. V bistvu pisanje teorije. Kuverta nas je že čakala na svojem mestu v veliki fizikalni predavalnici in redki so bili junaki ki niso poškilili noter, kaj jih dobrega čaka. Sam nisem bil izjema in se zgrozil ob vprašanjih o parametrično podanih krivuljah in vsiljenem nihanju. Na srečo sem imel ob sebi gdč. Groharjevo, ki se ji še v javnosti zahvaljujem za plonk, na katerem sem imel prav slednje odgovorjeno in ni mi preostalo drugega kot Ctrl+C in Ctrl+V.
No, po "tolikšnem učenju" sem rabil nekaj sprostitve in zvečer nas je šlo cca. 10 Drug dealerjev v biljardnico na Viču, kjer sva s Šantejem uprizorila pravo simultanko in tako je Štajersko-Primorska naveza ugnala Koroško-Ljubljansko dvojico Počič-Zorc. Zaslužen burek v Olimpiji ni izostal.

Naslednji dan rezultati matematike: Gomi je dobil 6. Super, oceni pridobljeni na tako sladek način se jasno ne gleda v zobe.

V petek še zadnji preizkus v "sezoni" in počutil sem se dokaj solidno. FK ni bila lahka, a z nekaj prepisovanja in logike se je dalo priti do osemke, kar sem tudi storil.
To pomeni, da sem v drugem letniku. Waw.

Super.. :)

Ja nič, school's out for summer.
Alice cooper.





Be right back...Eurofest se je začel!!!!