Salve Roma!

Tukaj mi en kolega teži, razumeš....
ma daki en....prav več kolegov mi uno....razumeš....težijo mi razumeš...uno totalno... da napišem blog!
A kot da si jajca praskam, razumeš, medtem ko se oni bašejo z žlikrofi in gibanicami...!!!!??? Razumeš ne?!

No ja, pa začnimo.
En lep pozdrav vsem skupaj, ja res je, dolgo se že nismo slišali.


Po tehtnem premisleku lahko zatrdim, da je danes 13.10.2008, neponovljiv dan, če ne drugega zaradi datuma.
Včeraj sem prišel v Rim z vlakom-prvič, a ne zadnjič. Vožnja z vlakom ni najbolj prijetna, a vam povem - 6 ur in 13 minut z vlakom, ki vozi v odsekih več kot 150 km/h in prehiteva mercedese ob bližnji avtocesti, mini precej hitreje kot 2 uri in pol s slovenskimi polži na tirnicah. Vožnja je v določenih ovinkih spominjala na gardaland, vlak se je dejansko nagnil za več kot 5 stopinj in lepo je, da ti vsaj nekaj adrenalina ponudijo za ta denar. Karta Trst-Rim stane 59 €.
Po prihodu (16.03.), se je takoj začelo iskanje
- 1. - dnevnega abonamenta za bus, metro.... niso ga imeli (suuuper)
- 2. - "mobi" kartica - niso jih imeli (waaaaa).

Ker sem imel 3 potovalke (Skupaj 50 kg), sem se odločil malo posedeti v senčki in razmisliti kako naprej. Senčko sem našel v restavraciji, kjer kuhajo vse (Tako je pisalo na šipi). Turistični menu (solata, pašta, kos mesa in liter vode), ob 17.00. preveritev delovanja wirelessa (ni delal-waaaa, suuuuper) in odhod v neznano. To neznano sem pravzaprav približno vedel kam moram iti iskat, a vseeno nisem našel. V Rimu nič ne najdeš ko rabiš. Dopuščam možnost da ne znam iskat, a sem se v tem očitno zelo poslabšal. Hodil sem in hodil (predstavljajte si me, z dvema potovalkama na ramenih in kovček za sabo, ki se mi je zaradi izgube ravnotežja prevrnil ob vsakem drugem prehodu za pešce...). Iskanega neznanega nisem našel. Sem pa našel ta čas karto za bus in mobi kartico... Aja, nisem niti povedal kaj sem iskal...to je bil hostel!!! Ja pa jaaaa!
No, potem sem nekako preko domačih izvedel ulico v katerem je "hostel", poklical taxi, dal 10 eurov za slaba dva kilometra in našel tipa, ki zares oddaja sobe! Ni bil hostel toda... to pa je bilo suuper!:)

Me tip pelje v sobo, tam neta mi blo,
sem vidu zadevo, mi blo je slabo...
Sem reku "gospod, čuj, maš ti še kej?",
je reku "pa veš da, sam dnar mi ti dej!"
In tako me je peljal dve ulici stran v nek drug apartma, v neko drugo sobo, ki je 5 evrov dražja od prvotne, tako da sem danes lahko priklopljen na kabel. Brez podpisa smo podpisali in do petka zjutraj naj bi bil tukaj:)
Aja če želite google maps ...Viale Magna Grecia 106, Roma.

Danes zjutraj sem vstal ob 7.45. in odšel proti fakulteti. Tam sem dobil informacijo po katero sem prišel - kdaj in kje mam Biokemijo. Zdaj itak vem že vse, kar sem iskal vse dni tam:S. Informacije so prišle kar od koordinatorja, tako da mi je že žal, da sem se trudil. Za urnik glej naslednji blog ;) Velik del dneva sem danes porabil tudi za nadaljevanje iskanja stanovanja. Glede na to, da imam za zdaj zrihtano vselitev zgolj 24.oktobra in to za ubitačno ceno, se skupaj s predsednico kluba še vedno trudimo, da bi našli kaj pametnejšega za okrepitev na sliki;)

Po napornem dnevu, ko sem spet hodil 2x več kot stal se zdaj prav prileže multivitaminski sok, čez dve uri pa grem na trening. Mama! - Zdaj lahko, se še nimam za učit! ;)

Pozdravljeni vsi in vse.

Gomi

Nasvidenje bela Ljubljana!

Lep teden je za mano, začinjen z dvema vrrhunskima večeroma...
nekaj je jasno....farmacevtski so najboljši! (hvala laMut:P)

Nasvidenje v letu 2009 (če ne bo brucovanja že letos...:) ).

*jokam

Back to Slovenia

Back to Slovenia.
Pišem vam od doma, rahlo slabe (zaskrbljen) volje, saj v Rimu še vedno nisem našel sobe, kjer bom preživljal svoje proste ure med letom. Včeraj je moja utrujenost dosegla vrhunec. Sobo sem iskal vse od 9.30., opravil več kot 30 telefonskih klicev a brez uspeha. Velika večina (95 %) oglasov je vrste: "Samo za punce", ostali pa so bodisi že oddani, bodisi ne sprejemajo erasmus študentov ker niso resni, bodisi ker bodo ostali samo za eno leto ipd itd idr.... Skratka najel sem nekaj poznanstev in upam, da mi bodo ljudje pomagali. Kako že pravijo-prijatelja spoznaš v nesreči!

Zjutraj sem sklenil, da bom med raznimi klici vseeno poizvedoval po koristnih informacijah iz faksa in med drugim sem spoznal že dva svoja profesorja (en je v bistvu ona;). Ostale bom v prvem tednu, ki se začne 13.oktobra in zdaj je verjetno ze jasno, da bom v nedeljo potoval z vlakom. Malo zaradi tega, ker nimam denarja za letalo, malo pa tudi zaradi tega, ker sem se danes skoraj pokakal, ko je letalo čudno zahrumelo v zraku...da ne govorim o neprijetnih občutkih, ko zgleda da boš zdaj zdaj padel po vzletu. Ne vem zakaj me je zdej to prijelo, morda zato ker sem v zadnjih 3 mesecih letel večkrat kot v celem življenju poprej (5:6) in tega nisem navajen. Upam, da me bo minilo, nenazadnje je letalo najvarnejše prevozno sredstvo.

Po celem dnevu zgubljanja po večnem mestu je sledila prijateljska tekma, big match Virtus Roma : ASD Roma pallamano. Ker še ne veste, jaz igram v tej drugi. No, ne veste tudi, da je http://www.romapallamano.com njihova spletna stran, na kateri bodo kmalu tudi slike na katerih sem jaz. Igral sem namreč brez predaha in skoraj umrl. Mislim, da sem se kar solidno izkazal čeprav s svojo predstavo v obrambi nisem zadovoljen. Res je tudi, da še nisem navajen na italijanski način igranja, a rokomet je še vedno rokomet in še daleč sem od prave forme. Statistike in rezultata ni nihče pisal, sam bi pa od oka rekel, da smo v 60+20 odigranih minutah mi zmagali 40:34. Spat sem šel ob 00.30, vstal pa že ob 5.45, se z vlakom odpeljal na letališče, od koder sem ob 8.55 poletel v Trst.

Zdaj sem doma (logično, glede na to, da v Rimu nimam stanovanja:)), a ni isto kot pred enim tednom. Zdaj približno vem, kako se Rimu streže. Mimogrede, pozabljam. Tretji dan sem se v mesto odpravil brez mestnega zemljevida, pa ne za to, ker bi jo pozabil....
....temveč ker je nisem imel kam dati (torbe nisem vzel, saj je le upočasnjevala moj neosvajalski pohod). Kakorkoli - nisem je pogrešal, kar pomeni, da sem v prvih dveh dneh precej spoznal.

p.s Moja DRUGA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 0039 327 54 39 661 in ko sem v Italiji, sem dosegljiv le nanjo!





Lp, Gomi

Cetrtic iz Rima

A ragazzi!!!

Nogeee boliijooo!!!!

Spet sem za znoret utrujen od celega dneva hoje...toda danes sem si uredil precej stvari **1, se vedno pa ostajam brezdomec. Kljub mnogim oglasom za stanovanja nisem uspel najti nic konkretnega. Vprasanje kaj bo z mano. Jutri imam se zadnji dan, ki pa ne vem kako ga bom izkoristu. Odlocil sem se, da se bom s profesorji sestal enkrat po 20.10., ceprav bi se najbrz moral ze prej, toda prej ne vem niti ce bom tu, jutri pa bom vseeno raje porabil za iskanje stanovanja, saj v soboto ze letim nazaj v Slovenijo. Za prvi shock bodo ti stirje dnevi povsem dovolj. Zdaj cakam kolega, ki ga trenutno ni doma, jaz pa poslusam njegove starse, ki debatirajo o tem, ali so boljse cokoladne ali sadne torte. Res zanimivo, razmisljam ce bi pustil ta blog in se jima pridruzil....
Ehh, pa kaj vam bom govoril, saj razumete.

**1
Registriral kot Erasmus student in dobil Erasmus studentsko kartico
Sestal s profesorjem, s katerim sva na Univerzo v Ljubljani poslala potrdilo o prihodu na tukajsnjo.
Spoznal obe tutorki in priblizno 10 erasmus studentov/studentk ... ajde, ce sem posten je bilo vec studentk.:)
Dobil A.D.I.S.U kartico, s katero bom lahko jedel kosila v univerzitetni menzi za dva eura. Odlicno, koncno dober razlog za hodit na predavanja.
Kupil sem si SIM kartico Italjanskega operaterja WIND, tako da od jutri naprej bom klical za "malo" manj. Sicer se mi zdi, da sem vzel narobe paket, ampak to bo se cas za resit kdaj drugic:)
No... ne vem, verjetno sem naredil se kaj, toda... trenutno se ne spomnim, me prevec noge bolijo.
Odhajam trenirat.

LP, Gomi

Waking up, when september ends 2

Uffff, ura je 18:15, jaz pa sem še poln vtisov današnjega dne. Trenutno sedim v športnem parku Roma, kjer čakam na moj prvi trening v vrsti treh poizkusnih treningov. Sedim na zidku, ki je sicer precej umazan, a zato najbrž tudi bolj topel, kar pri svojem prehladu nujno potrebujem.
Kot prvo točko današnjega dne bom omenil naslednje: moram povedati, da meni noben wireless tu ne dela, kar mogoče pomeni, da mam nekaj na povezovalnih nastavitvah narobe napisano. Drugače pa ta Rim je čisto za en drek, ljudje moji domači....tu na karti zgleda vse tako blizu, potem ko se pa lotiš vsega skupaj,...khja potem je sranje! :(

Zjutraj sem se zbudil ob 9.10., kar je pomenilo 20 minut pred koncem zajtrka. Budilko sem sicer naštimal za 8.00, a me je večerna oddaja Le iene preveč ptoegnila not, kakor kasneje tudi posnetki vrhuncev 2.kola lige prvakov. Tekme nisem gledal, ker je niso prenašali. Po zajtrku sem se stuširal, počesal 4 kocine pod popkom in spraznil sobo, ki je odlično opravila gostoljubno nalogo.
Potem pa sem se odpravil v svet. Do prve postaje sem hodil več kot pet minut in že precej utrujen sem stopil na prvi vlak, ki se je pojavil. Seveda ni bil pravi in namesto v center sem se odpeljal nekam na severno predmestje. Dobro, ko sem se zavedel sem šel dol in na počakal na prave vagončke, ki so »me prišli iskat« (temu se reče poosebitev, za tiste ki še niste naredili mature) čez dobrih deset minut.
No ob 11 sem bil tako že v centru. Vse je bilo tako veliiiikoo...Na karti je trg pač en krogec...prešerc kot prešerc sem si mislil.... na žalost sem se zmotil. No vseeno sem upal da bom do univerze (Tja sem bil namreč namenjen) sprehodil peš. Hodil sem in hodil (poglejte na google maps Corso d'Italia, Roma) in ceste nikoli konca. Tragikomičnost je večalo sonce, ki je pripekalo in klanec navzgor. Po 20 minutah hoje pa...velik šok (to sem rekel čisto v stilu 24ur.com).. Pločnika je sredi dvosmerne dvopasovnice (počasna avtocesta praktično, saj so Italijani dokaj norci) zmanjkalo! NI bilo druge kot se obrnit nazaj. Verjetno obstaja kakšen skrivni prehod kje vmes toda moje oči ga niso našle. So pa opazile, da sem bil eden redkih, ki je sploh hodil po tistem pločniku. Ob meni sta bila samo še dva, ki pa sta mi prišla nasproti. Prišel sem nazaj na točko nič - Piazza Flaminio in se odločil usesti in spiti pol litra mineralne vode. Sonce je še vedno pripekalo, jaz pa sem preventivno moral piti toplo, saj me prehlad še vedno daje:S. Glede na dejstvo, da sem bil daleč okoli edini, ki je pešačil, sem se prisilil kupiti mesečni abonament, s katerim se lahko neomejeno voziš tako z avtobusi kot z vlaki. Ko sem že izvlekel 30 eurov iz denarnice pa mi je prodajakla rekla da jim jih »je zmanjkalo« (valdaaaa, kako tudi ne, ko pa jaz kupujem!) zato sem kupil dnevnega. Ta stane 4 eure, enkratna karta, kar bi pomenilo naš žeton pa 1 euro. Kar se tega tice so cene dokaj zmerne. No, sledilo je torej raziskovanje Rima z avtobusi, ki pa nikoli ne pripeljejo točno tam kamor bi rad, zato imam sedaj ožuljene noge. Toliko namreč nisem hodil že dolgo, zato ne bom krivil večnega mesta. Vmes sem se slišal s svojo tutorko, s katero bi morala iti pogledat eno sobo blizu univerze, žal pa mi je ona včeraj pisala, da danes nima časa (ja hvala, kaj sem ti kaj odgovoril!?). Khjaoo in tako sem v bistvu brezveze prišel do univerzitetnega kampusa. Malo sem se razgledal naokoli, ljudje so res vseh sort, tako da sigurno ne bom edini čudak. Tudi WIND-a nisem našel, posledično sem še vedno brez italijanskega telefona, a bom tutorki jutri rekel, naj me pelje do prve poslovalnice - »dosta zajebancije!«.
No potem sem si vseeno šel urediti Codice Fiscale, ki še vedno ne vem kaj je, ampak pravijo, da to vsak erasmus študent rabi. Mislim da neki v zvezi z registracijo bivališča. Meni je čudno, ker ga še nimam, kot začasno pa sem napisal kar ta hotel, v katerem sem včeraj prespal.:P
Sledila je vožnja proti točki nič (preko treh avtobusov), tam pa sem našel tudi čas za kosilo. Ura je bila 17.15. za 12 evrov sem naročil meni: Mešana solata (korenček, rukola, čebula, zelena solata), mesna lasagna, piščančja krilca (pikantna v p.m., res, potem sem splahnjeval še 5 minut usta na wc-ju) in fanta 0,25 L. Opomogel sem si dovolj, da sem zmogel nazaj na vlakec, po desetih minutah vožnje in ravno toliko hoje pa sem prispel na ta zidek, (zdaj je že drugi, vmes sem se prestavil, saj so me žrli komarji; ni da je na tem zidku kaj boljse, a vseeno:P).
Dobro, kmalu bom imel trening, tako da se bom zdaj še malo psihično pripravil, po treningu pa upam, da bom pri tem kolegu dobil internet za objavit oba bloga in pogledati, kako je Janša sprejel dokončen poraz.

Lep pozdrav in naslišanje enkrat po jutrišnjem sončnem vzhodu.

Gomi

Utrujen

Zivijooo...zdaj pa v zivo. Najprej naj se opravicim ya vse tiskarske napake, ki so bile v prejsnjih dveh blogih in tudi za vse, ki sledijo. Pa saj me ze poznate:P

Sumnikov nimam, tako da se bomo znasli po svoje.
Torej koncal sem trening, prisel k kolegu domov, skupaj sva si pogledala del tekme Bordeaux - Roma (forza roma comunque), pojedla pasto (kaj pa drugega:) ) in zdaj mi je odstopil tudi svoj pc, da sem lahko objavil blog itd ipd....

Ja, torej trening je kar sel, pokazal sem iz kaksnega testa sem, je pa res da se dokaj tezko sodelujem z domacini. No ampak za prvi trening je bilo solidno in osebno sem zadovoljen.

Lep pozdrav v Slovenijo in lahko noc.
***

Gomi

Waking up, when september ends 1

Lokacija pisanja: Hotel dello sport, Roma ( Hotel športa, Rim ), kjer NI WIRELESSA, zaradi česar bom ta blog najbrž objavil šele jutri, prvega vinotoka 2008.
Čas pisanja: 30.09.2008, 18.10.
Stanje, v katerem pišem: Utrujen, boli me glava, prehlajen za znoret po sobotni periferni vazodilataciji, v iskanju svojega jaz-a.

Uvod: Pozdravljeni, spoštovane tovarišice, cenjeni tovariši. Pa tudi tisti mlajši in starejši, ki to po ne vem kakšnem naključju berete.

Jedro 1.del: Odkar sem se zadnjič »za prav« javil, je minilo že precej dni. V bistvu sem bil skozi težko pričakovane počitnice precej zaposlen, v smislu tega, da ne pomnim, kdaj mi je bilo tako malo dolgčas. Zgodilo se je »svega i svašta«, skoraj preveč za tako kratek čas, preveč za vse opisat v blogu. Od nekdaj rad pišem obnove, zato ne vidim razloga, zakaj je ne bi spet.
No, skratka, zadnjič sem se javil 16.septembra, 3 dni prej pred težko pričakovanim dopustom na Lefkasu. Moja tamala je opravila z vsemi izpiti in kot prava uspešna študenta sva se odpravila »v neznano«. To neznano, se je na koncu izkazalo za povsem lep grški otoček, poln čudovitih plaž in manj čudovitih Grkinj (ja no, Grkov tudi seveda, pa kaj mislite da sem?). Izkazal se je tudi po odlični hrani, prijazni postrežbi. Žal pa sta črni točki dopusta dve. Do amena nabite cene (2 ražnjiča in 20 kosov pomfrija – beri Souvlaki je stalo v povprečju nekje 9 €). In pa slabo vreme. Ja, po informacijah domačinov smo naleteli na najslabši teden daleč spredaj in daleč zadaj. No vseeno smo izkoristli vse, kar se je izkoristit dalo (skoraj, ajde;) ) in prišli domov polni (skoraj, ajde;) ) novih doživetij.
Jedro 2.del: No po tistem je doma sledilo iskanje informacij o Rimu, ki jih je itak toliko za zbrat kolikor je Rim velik (kar pomeni ful). Pa nisem pretiraval. 3 dni pred današnjim (sobota zvečer) smo v RD Izola ( Rokometno društvo Izola, za nepoznavalce/ke) zibali, saj je rodila punca našega kapetana Stipeta. David in Melisa, čestitke tudi s strani bloga. Stvar smo v bistvu malo zapili, zato sem zjutraj ignoriral 3 klice in SMS s strani predsednice rimskega rokometnega kluba. Sem jo pa poklical takoj po formuli (Ferrari ajejjjjj:///) okoli 16.00 in jo vprašal, za kaj se je šlo. Povedala mi je, da me morajo ponovno videti (preveriti mojo formo). Sicer ne vem točno zakaj je to potrebno, ko pa sem se pokazal (in po njihovih besedah tudi izkazal) v mesecu juniju. Ne dragi Italijani, niso se mi še strgale križne, čeprav mislim, da glede na pripravljenost nisem daleč od tega. No glavni razlog naj bi bil menjava trenerja in ta mora očitno preveriti, če spadam v koncept njihove, nam Slovencem precej čudne igre. Danes je torek, jaz pa sem že tu. Prišel sem dan prej in to z letalom, da ne bi bil utrujen saj je to zadnje, kar si želijo v klubu. Pomislite, kako so dobri do mene. In ja, verjeli ali ne - 3 dni bom prespal pri soigralcu, danes pa bom sanjal v nekem hotelu tu zraven njihove dvorane. Počutim se kot profesionalec. Počutim. Po prihodu me je pričakal njihov tehnični vodja in me s sivo Nissan primero (waw:>) pripeljal do hotela. Vse zrihtano, vse plačano! Ta hotel ima tudi zajtrk, samo kdo se bo zbujal?! Jaz verjetno ja, saj danes niti ne vem kaj bom jedel »za večerjo«. Že tako sem praktično brez pravega zajtrka in kosila. Nič, ko napišem blog grem pogledat če je še odprta paninoteka, ki jo je moje oko uzrlo pred nekaj minutami, ko sem še hodil proti sobi. Uglavnem hotel je kar je, ampak podpišem takoj za bit tu celo leto. A kaj ko nisem profesionalec. Kaj ko ni šoldov...kaj ko...:)

Jedro 3.del: Aja plani za jutri (danes, jemljite kot želite):....zjutraj torej zajtrk, potem pa z glavo na zabavo v center. Zabaval bom seveda samega sebe. Kot prvo moram najt bodisi postajo za vlak, bodisi postajo za bus, ki naj bi bile nekje tu zraven, Bog ve kje...
No potem v centru morem obiskat WIND, kar bi bilo podobno kot Italijanski Debitel...Tam s moram zrihtat Italijansko kartico za GSM ker s to svojo slovensko bom hitro propadel. Pravijo, da so dokaj poceni, bomo videli.
Po kosilu moram poklicati eno gospodično, s katero naj bi šla pogledat 1-2 sobi v katerih naj bi živel med letom. Bit če ludo ej, da se ne bom zmenil čisto nič vem že sedaj. Potem nazaj v hotel (ali h kolegu, bomo vidli kako se bomo zmenli) in počasi na trening, ki se mi začne ob 20.00 in traja dokler bo g.trenerju zapasalo. Bomo videli kaj bo iz tega. Tip je baje zelo ošter, ampak nema zime za eskime.

Zaključek:
Tako, to bi bilo to, kaj sem dejansko počel danes zvečer in 1.oktobra, pa zveste ko dobim linijo.

Iz Rima, za www.gomi-9.blogspot.com in za www.gomijevdramskitrikotnikkigani.si


Gomi