Živijo.
http://24ur.com/novice/svet/rim-zasedli-berlusconijevi-nasprotniki.html
Dobro razmislite kam na izmenjavo, če sploh...zaenkrat to ni to. Ne, to res ni to.
Mimogrede, Jerco Kos bom kmalu tudi osebno spoznal.
Več o tem kdaj drugič.
Še enkrat več pozdrav katalizatorju Marinu.
Pa še reklama: www.mmarin.net , blog na katerem boš izvedel veliko o potovanjih, tehnoloških novostih in drugih novonastankih, dobri hrani in drugih lepih rečeh.
LP, Gomi
22 oktober, 2008
Ali ste vedeli?
Ali ste vedeli,...
da je 22. oktober?
da še vedno ne živim v svoji sobi, temveč v hotelu z eno zvezdico?
da sem danes prišel na faks, kjer so mi odpadla tako predavanja...
....kot kosilo, zaradi zaprte menze?
da me v univerzitetnem naselju veliko ljudi sprašuje po določenih lokacijah in da sem skoraj vsem znal odgovoriti pravilno, kot da sem tu že celo večnost?
da bo Rosanni prišlo to noč?
da se v Rimu praktično nihče ne vozi s kolesom?
da je Juventus zmagal proti Real Madridu z 2:1, čeprav je imel žogo v svojih nogah (posest žoge) zgolj 30,3%?
da bo David Beckham po dokaj zanesljivih virih še v tej sezoni zaigral za AC Milan?
da igra Rock'n'roll cela Jugoslavija?
da če si, še ne pomeni da misliš?
da si želim kupiti skuter po ekonomski različici - čimveč za čimmanj?
Fora tokratnega Ali ste vedeli?: Je tudi vam uspelo, da vas je najprej zapustila vaša punca in šele nato vaša bivša?!....bravo, čestitke! :)))
LP Gomi
da je 22. oktober?
da še vedno ne živim v svoji sobi, temveč v hotelu z eno zvezdico?
da sem danes prišel na faks, kjer so mi odpadla tako predavanja...
....kot kosilo, zaradi zaprte menze?
da me v univerzitetnem naselju veliko ljudi sprašuje po določenih lokacijah in da sem skoraj vsem znal odgovoriti pravilno, kot da sem tu že celo večnost?
da bo Rosanni prišlo to noč?
da se v Rimu praktično nihče ne vozi s kolesom?
da je Juventus zmagal proti Real Madridu z 2:1, čeprav je imel žogo v svojih nogah (posest žoge) zgolj 30,3%?
da bo David Beckham po dokaj zanesljivih virih še v tej sezoni zaigral za AC Milan?
da igra Rock'n'roll cela Jugoslavija?
da če si, še ne pomeni da misliš?
da si želim kupiti skuter po ekonomski različici - čimveč za čimmanj?
Fora tokratnega Ali ste vedeli?: Je tudi vam uspelo, da vas je najprej zapustila vaša punca in šele nato vaša bivša?!....bravo, čestitke! :)))
LP Gomi
20 oktober, 2008
Trik vedno obstaja, le najti ga je treba, ali Kako sem prvič jedel ob polno zasedeni mizi
Lepe pozdrave iz univerzitetnega naselja.
Danes se je prvič zgodilo, da so mi družbo pri kosilu delale kar tri osebe, in to vse predstavnice ženskega spola. Jabadabadu! :)
V bistvu nisem tako vesel zaradi omenjenega, temveč ker sem našel trik, kako privabiti družbo. Pa ni bilo pretirano težko. Ko sem sam prihajal v menzo sem vedno gledal, kje na mizi stoji polna "broka" vode. Tako sem bil siguren, da je bo dovolj tudi zame, in da je en bo potrebno vmes napolniti. Prisedel sem in broka je bila ob koncu kosila seveda prazna. Tako smo osli za seboj vedno zapustili nič (dobesedno) in vode za naše naslednike seveda ni bilo.
Danes sem po opisanem postopku iskal pravo žrtev, a je nisem našel. Našel pa sem mizo, kjer je bila punca s prazno "broko". Pristopil sem in v sebi preklinjajoč jo, sem pobral broko in jo odšel napolniti. Ko sem prišel nazaj, smo bili seveda najbolj zaželjena miza. Polna broka in še dve prosti mesti! Hitro sta se našli dve z mojo mentaliteto in prisedle, saj so vedele, da broke vmes ne bo potrebno napolniti.
In tako je Gomi prvič jedel ob polno zasedeni mizi.
p.s. posebne zahvale prijatelju Medaku, ki me je poučil, da brez muje se še čevelj ne obuje
zdaj pa eno za nas....
3...4... Sergiooooo
Danes se je prvič zgodilo, da so mi družbo pri kosilu delale kar tri osebe, in to vse predstavnice ženskega spola. Jabadabadu! :)
V bistvu nisem tako vesel zaradi omenjenega, temveč ker sem našel trik, kako privabiti družbo. Pa ni bilo pretirano težko. Ko sem sam prihajal v menzo sem vedno gledal, kje na mizi stoji polna "broka" vode. Tako sem bil siguren, da je bo dovolj tudi zame, in da je en bo potrebno vmes napolniti. Prisedel sem in broka je bila ob koncu kosila seveda prazna. Tako smo osli za seboj vedno zapustili nič (dobesedno) in vode za naše naslednike seveda ni bilo.
Danes sem po opisanem postopku iskal pravo žrtev, a je nisem našel. Našel pa sem mizo, kjer je bila punca s prazno "broko". Pristopil sem in v sebi preklinjajoč jo, sem pobral broko in jo odšel napolniti. Ko sem prišel nazaj, smo bili seveda najbolj zaželjena miza. Polna broka in še dve prosti mesti! Hitro sta se našli dve z mojo mentaliteto in prisedle, saj so vedele, da broke vmes ne bo potrebno napolniti.
In tako je Gomi prvič jedel ob polno zasedeni mizi.
p.s. posebne zahvale prijatelju Medaku, ki me je poučil, da brez muje se še čevelj ne obuje
zdaj pa eno za nas....
3...4... Sergiooooo
19 oktober, 2008
Nisem več Gomi?
Hej hoj. Tu v Rimu me kličejo vsi Rok. Nihče mi ne reče Gomi, čeprav sem jim lepo povedal, da naj me poskušajo klicati Gomi. Pa jim ne gre. Po osnovni, srednji šoli in fakulteti doživljam svet popolnoma drugače. Ljudje me kličejo Rok. ????:) Sicer pa nimam nekih težav z obračanjem, ko slišim to ime, saj se ga tukaj sliši tako zelo zelo redko, da v bistvu ne more bit nihče drug kot jaz. No ja, saj od nekaterih ljudi tudi želim, da me kličejo Rok in ne Gomi. Zdaj pa mam!!! Nihče več me ne kliče Gomi. Nisem več Gomi?
LP, zdaj bom menjal hostel, kjer ne bom imel interneta. Upam da se kmalu slišimo.
LP, zdaj bom menjal hostel, kjer ne bom imel interneta. Upam da se kmalu slišimo.
Poraz(no)
Pozdravljeni.
Včeraj ni bil poseben dan zgolj zaradi poroke mojega bratranca (kateri žal nisem mogel prisostvovati), temveč tudi zaradi mojega URADNEGA debija v Rimskem rokometnem klubu. Žal se ni izšlo po željah vseh vpletenih in domov smo se vrnili brez točk. Dan je morda celo bolj kot tekma zaznamovala izjemno dolga vožnja tja (z enim polurnim postankom smo se vozili 5 ur in 15 minut), in, resda malce krajša, nazaj (s polurnim postankom 4 ure in 15 minut). Sicer me je kar malce sram. Že v Izoli smo se vedno zgražali, če nas je premagal kak manjši klub (največkrat Hrpelje-Kozina ali pa Col). Igrat smo šli v neko selo, ki ima morda 5.000 prebivalcev, in stoji na ogromni planoti, kjer nas je pričakala taka megla, da smo trikrat falili preden smo našli dvorano. Prispeli smo pol ure pred tekmo, ki se je začela ob 18.00. . Takoj na začetku smo povedli s 0:3 in pokazali, da z nami ne bo češenj zobati. Domačini so nas ujeli pri izidu 8:8 in do konca polčasa sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, na koncu smo predvsem po zaslugi našega levega krila Valeria ( ;) )odšli na odmor z golom prednosti (13:14). Drugi polčas smo začeli fenomelano in s par lepimi akcijami pokazali, da se treningi sicer obrestujejo. Tako je 12 minut pred koncem na semaforju pisalo 17:22. *Iz komentatorskega mesta se je oglasil Igor E.Bergant, ki je povedal, da le še čudež lahko preprečo zmago Romi*. In ta se je zgodil. Mene so primli na pressing, čeprav jim resnici na ljubo nisem povzročal pretiranih preglavic, vsaj sam tako mislim. In naša ekipa je takrat nehala igrat. V napadu brez ideje, nasprotniki pa so nam z igralcem več na hitro zabili 3 gole iz kontre (v eni minuti in pol) in stvar se je začela znova. Pri izidu 20:22 me je trener povlekel na klop, češ da sem preveč pasiven, da se ne vključujem v igro...čez par minut je bilo že 23:22. 5 minut pred koncem me je spet poslal v igro, a z ekipo se nismo uspeli pobrat. V 59' je bilo še 25:25, potem pa v napadu nismo znali več zadeti in domači so zadnji gol dosegli prav v zadnjih sekundah. 27:25.
Nič ne bi bilo narobe, če se tak poraz zgodi proti boljši ekipi, peče predvsem dejstvo, da so nasprotniki nekje na enaki ravni kot mi, s tem da smo jih večji del tekma drćali pod kontrolo in jih v določenih segmentih povsem nadigrali. Žal to ni bilo dovolj in še enkrat se je pokazalo dejstvo, da se rokomet igra do zadnjega sodnikovega žvižga in da se popustljivost še kako kaznuje. Svoje igre in igre ostalih posameznikov ne mislim dodatno komentirati, saj se še ne počutim pristojnega za to. ;) Res ne.
Prihodnji teden igramo doma proti morda najboljši ekipi iz te lige, Ambri, ki je lani nazadovala iz višje lige. Moji soigralci pravijo, da nimamo nekih šans. Meni je bolje, da zdaj, ko se še ne poznamo odigramo težje tekme, da bomo za lažje bolje pripravljeni.
Škoda za zapravljeno priložnost.
p.s. večerja je bila odlična, novih tenisk pa žal ne bo
LP
Včeraj ni bil poseben dan zgolj zaradi poroke mojega bratranca (kateri žal nisem mogel prisostvovati), temveč tudi zaradi mojega URADNEGA debija v Rimskem rokometnem klubu. Žal se ni izšlo po željah vseh vpletenih in domov smo se vrnili brez točk. Dan je morda celo bolj kot tekma zaznamovala izjemno dolga vožnja tja (z enim polurnim postankom smo se vozili 5 ur in 15 minut), in, resda malce krajša, nazaj (s polurnim postankom 4 ure in 15 minut). Sicer me je kar malce sram. Že v Izoli smo se vedno zgražali, če nas je premagal kak manjši klub (največkrat Hrpelje-Kozina ali pa Col). Igrat smo šli v neko selo, ki ima morda 5.000 prebivalcev, in stoji na ogromni planoti, kjer nas je pričakala taka megla, da smo trikrat falili preden smo našli dvorano. Prispeli smo pol ure pred tekmo, ki se je začela ob 18.00. . Takoj na začetku smo povedli s 0:3 in pokazali, da z nami ne bo češenj zobati. Domačini so nas ujeli pri izidu 8:8 in do konca polčasa sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, na koncu smo predvsem po zaslugi našega levega krila Valeria ( ;) )odšli na odmor z golom prednosti (13:14). Drugi polčas smo začeli fenomelano in s par lepimi akcijami pokazali, da se treningi sicer obrestujejo. Tako je 12 minut pred koncem na semaforju pisalo 17:22. *Iz komentatorskega mesta se je oglasil Igor E.Bergant, ki je povedal, da le še čudež lahko preprečo zmago Romi*. In ta se je zgodil. Mene so primli na pressing, čeprav jim resnici na ljubo nisem povzročal pretiranih preglavic, vsaj sam tako mislim. In naša ekipa je takrat nehala igrat. V napadu brez ideje, nasprotniki pa so nam z igralcem več na hitro zabili 3 gole iz kontre (v eni minuti in pol) in stvar se je začela znova. Pri izidu 20:22 me je trener povlekel na klop, češ da sem preveč pasiven, da se ne vključujem v igro...čez par minut je bilo že 23:22. 5 minut pred koncem me je spet poslal v igro, a z ekipo se nismo uspeli pobrat. V 59' je bilo še 25:25, potem pa v napadu nismo znali več zadeti in domači so zadnji gol dosegli prav v zadnjih sekundah. 27:25.
Nič ne bi bilo narobe, če se tak poraz zgodi proti boljši ekipi, peče predvsem dejstvo, da so nasprotniki nekje na enaki ravni kot mi, s tem da smo jih večji del tekma drćali pod kontrolo in jih v določenih segmentih povsem nadigrali. Žal to ni bilo dovolj in še enkrat se je pokazalo dejstvo, da se rokomet igra do zadnjega sodnikovega žvižga in da se popustljivost še kako kaznuje. Svoje igre in igre ostalih posameznikov ne mislim dodatno komentirati, saj se še ne počutim pristojnega za to. ;) Res ne.
Prihodnji teden igramo doma proti morda najboljši ekipi iz te lige, Ambri, ki je lani nazadovala iz višje lige. Moji soigralci pravijo, da nimamo nekih šans. Meni je bolje, da zdaj, ko se še ne poznamo odigramo težje tekme, da bomo za lažje bolje pripravljeni.
Škoda za zapravljeno priložnost.
p.s. večerja je bila odlična, novih tenisk pa žal ne bo
LP
Zmaga!
Včeraj sta se poročila moj bratranec Jožko in njegova boljša polovica Karin...verjamem, da so imeli dobro žurko in da so se meli super. Iskrene čestitke mladoporočencema s strani bloga!!! (e figli maschi, ovvio...)
Gomi
Gomi
17 oktober, 2008
Finančna kriza
Če mi je kdo par leti nazaj pred dopustom rekel: » Greš v hostel, pa je«, sem ga le začudeno pogledal in si po nadaljnjih informacijah mislil, da ljudje, ki gredo v hostel, niso normalni. Da jim enostavno manjka tisti (neznan) kemijski esencialni element v glavi in gredo v hostel. Kao gadni. Zame je bila to neka tabu nastanitev, če se ta izraz sploh lahko uporabi. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
In danes, glej ga vrag'ca.... sem jaz v hostlu. Sobo delim z dvema fantoma, en je Avstralec, ki je že prišel pijan, se preoblekel in izginil v dan in noč, drugi pa Irec ali Islandec ali kaj podobnega, vsaj po videzu. Ima 185 cm in 150 kg, rahlo plešast z rjavo »bradico in brkeci«. Ta je v noč odšel trezen, a ne verjamem, da bo tak prišel nazaj sredi noči. Za dve noči sem plačal 56 €, a sem od nedeljske do četrtkove noči že rezerviral sobo samo zase v bližnjem hostlu. Tako so mi svetovali tudi doma. Cena je malce višja, interneta sicer ni, a ga bom imel tako ali tako na fakulteti. Pa tudi v tem hostlu ni zastonj. Kupil sem 5 ur wirelessa za 8 Eurov. Mama, tata, bratec-drugače pa je vse kolikortoliko ok, bom preživel! Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Le kaj me je boh nesel v ta Rim, ha? Da je sobo težko najti sem že večkrat omenil. Kakorkoli, danes sem še enkrat klical gospodiča, pri katerem jo bom od 24.oktobra najel za (upam) slabih 10 mesecev in slednji mi je potrdil, da je vse ok, da je tudi pralni stroj popravljen tako da....super. Obljubil mi je tudi, da je za oktober vse plačala Ukrajinka ( :P ), ki mi bo prepustila sobo. O podrobnostih apartmaja pa kdaj drugič, dokler ni uradno nerad izgubljam besede o čemurkoli. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Za mano so naporni dnevi. Fizično naporni, psihično sem ok. Čeprav je vsak dan zelo podoben prejšnjemu. V dopoldanskih urah odhod na faks. Če ni predavanj se tja odpravim zaradi tega, da se dodatno razgledam naokoli, predvsem pa da ne »zaružim« preveč za kosilo. Razen....khja...razen danes. V Rimu in ostalih večjih italijanskih mestih namreč poteka velika stavka. Vsi stavkajo. Študenti, profesorji, vozniki avtobusov, nekateri gostilničarji....v bistvu nekih uradnih informacij nimam, tudi na internetu o konkretnih, tujcu razumljivih stvareh piše bolj malo. Danes torej nisem šel na faks in sem za kosilo tudi precej »zaružu«, jasno. Ampak dobro, itak je finančna kriza, kmalu bomo vsi poljedelci, tako da ne skoparite z denarjem, razen če ga imate toliko prišparanega, da boste fevdalci ;) Aja pozabljam, tisti bolj izobraženi bodo lahko živinorejci!!!
Khm khm... šalo na stran. A veste da mi je uspelo menjati profesorja od biokemije?! Jooj, kako sem vesel zaradi tega. Šel sem na njegovo prvo predavanje, takoj nam je povedal, da z njim ni češenj zobati. Presunil me je predvsem s podatkom, da so pri njemu lani v prvih dveh rokih naredilo le 5 študentov (?!?!?!). *op.a. avtorja – V.e.r.č.e.k je car! Noč pred tem, sem dobil sicer mail od svoje tutorke, da naj nikar ne vzamem tega profesorja. Problem je bil, da mi druga profesorica, ki uči farmacevte, ni dovolila obiskovati njenih predavanj, saj uči le priimke od M-Z, tako sem misli, da mi ni preostalo nič drugega. Rešitev se je našla, saj sem po nasvetu že omenjene tutorke odšel k profesorici iz druge smeri (Farmacija =/= Farmacevtska tehnologija in kemija), ki prav tako uči biokemijo in se zmenil, da bom hodil na predavanja k njej, pa še izpit bom lahko opravljal že januarja (po koncu predavanj iz biokemije, seveda). Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Kar se rokometa tiče je cel teden minil v upanju, da bodo iz Rokometne zveze Slovenije (RZS) le uspeli dati pozitiven odgovor za moj dokončni prestop v italijansko. To se je (baje) med včerajšnjim in današnjim dnem tudi zgodilo, vsaj tako so mi obljubili v klubu, zato ta vikend prvič ostajam v Rimu, saj nas jutri čaka že prva tekma - gostovanje v Cingoli – ju (google maps...). Oni po videnih posnetkih niso dobri, z Izolo bi jim trda predla, proti nam (Roma ;) ) pa jih vseeno postavljam v vlogo favorita, brez heca. Zakaj? Vprašajmo Roka Gomezelja, organizatorja igre pri Roma Pallamano:
Rok, kakšno je vzdušje v slačilnici?
»Vzdušje je super, kot ponavadi vsi komaj čakamo večerjo po tekmi.«
Kaj pa na terenu, kako funkcionirate?
»Naša forma je slaba (sploh ne vem če tu poznajo izraz forma). Trudimo se po svojih močeh, za jutri pa itak vem, da bomo igrali vsi bolj indiviudalno kot kolektivno. Tako da je na terenu slika nekoliko drugačna od tiste v slačilnici, lahko bi se reklo, da smo veliko bolj egoisti.«
Kako ste zadovoljni s svojo igro? Je prihod novega organizatorja veliko vplival na igro in zakaj (ne)?
»Moje mnenje ni pomembno. Pomemnbo je kaj si misli trener, igra pa mora biti taka, da ekipa zmaga. Na koncu je to najvažnejše. Osebno sem svojo igro sem zadovoljen, glede na to kaj vse preživljam zadnje dneve. Moje trenutne predstave pa sicer niso nič posebnega. Vem, da bom čez mesec ali dva lahko dal veliko več od sebe. Prihod Roka je v marsičem pozitiven, ima pa tudi svoje slabe strani. Zadnji treningi kažejo izjemen razkol v mentaliteti in žal tudi kvaliteti Italjanskega in Slovenskega rokometa. Trenutno uigranost na veliko slabši ravni kot je bila prejšnjo sezono, je pa potrebno delati naprej in pustiti času čas. Čez noč se ne da narediti nič. Je pa Rok sigurno eden tistih, ki bodo v nosili največje breme skozi večji del sezone in menim, da ga je on sposoben nositi.
Kaj napovedujete na jutrišnji tekmi?
»Upam da borbo iz vseh strani, zadovoljen pa bom že z dobro večerjo po tekmi. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.«
Katero številko ste si izbrali in zakaj prav to?
»Žal ni bilo izbire. Dobil sem številko 49 in imel pravico do molka.«
Hvala za pogovor
»Hvala vam, I feel Slovenia!«...*trepljajoč po prsih se odpravi v bar naprej pit whiskey....
No, v nečem pa je ta klub vendarle malce boljši od mojega matičnega - izolskega: dobi sem že klubsko torbo, klubsko trenirko, klubsko bundo, dva kompleta dresov (majčka+hlačke) in dve mačjki za trening. Če jutri zmagamo pa so nam obljubljene tudi teniske. Super, res. Upajmo na najboljše....
...pa saj ni pomembno....itak je finančna kriza (svetovna, da se razumemo!)!
LP, Gomi
In danes, glej ga vrag'ca.... sem jaz v hostlu. Sobo delim z dvema fantoma, en je Avstralec, ki je že prišel pijan, se preoblekel in izginil v dan in noč, drugi pa Irec ali Islandec ali kaj podobnega, vsaj po videzu. Ima 185 cm in 150 kg, rahlo plešast z rjavo »bradico in brkeci«. Ta je v noč odšel trezen, a ne verjamem, da bo tak prišel nazaj sredi noči. Za dve noči sem plačal 56 €, a sem od nedeljske do četrtkove noči že rezerviral sobo samo zase v bližnjem hostlu. Tako so mi svetovali tudi doma. Cena je malce višja, interneta sicer ni, a ga bom imel tako ali tako na fakulteti. Pa tudi v tem hostlu ni zastonj. Kupil sem 5 ur wirelessa za 8 Eurov. Mama, tata, bratec-drugače pa je vse kolikortoliko ok, bom preživel! Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Le kaj me je boh nesel v ta Rim, ha? Da je sobo težko najti sem že večkrat omenil. Kakorkoli, danes sem še enkrat klical gospodiča, pri katerem jo bom od 24.oktobra najel za (upam) slabih 10 mesecev in slednji mi je potrdil, da je vse ok, da je tudi pralni stroj popravljen tako da....super. Obljubil mi je tudi, da je za oktober vse plačala Ukrajinka ( :P ), ki mi bo prepustila sobo. O podrobnostih apartmaja pa kdaj drugič, dokler ni uradno nerad izgubljam besede o čemurkoli. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Za mano so naporni dnevi. Fizično naporni, psihično sem ok. Čeprav je vsak dan zelo podoben prejšnjemu. V dopoldanskih urah odhod na faks. Če ni predavanj se tja odpravim zaradi tega, da se dodatno razgledam naokoli, predvsem pa da ne »zaružim« preveč za kosilo. Razen....khja...razen danes. V Rimu in ostalih večjih italijanskih mestih namreč poteka velika stavka. Vsi stavkajo. Študenti, profesorji, vozniki avtobusov, nekateri gostilničarji....v bistvu nekih uradnih informacij nimam, tudi na internetu o konkretnih, tujcu razumljivih stvareh piše bolj malo. Danes torej nisem šel na faks in sem za kosilo tudi precej »zaružu«, jasno. Ampak dobro, itak je finančna kriza, kmalu bomo vsi poljedelci, tako da ne skoparite z denarjem, razen če ga imate toliko prišparanega, da boste fevdalci ;) Aja pozabljam, tisti bolj izobraženi bodo lahko živinorejci!!!
Khm khm... šalo na stran. A veste da mi je uspelo menjati profesorja od biokemije?! Jooj, kako sem vesel zaradi tega. Šel sem na njegovo prvo predavanje, takoj nam je povedal, da z njim ni češenj zobati. Presunil me je predvsem s podatkom, da so pri njemu lani v prvih dveh rokih naredilo le 5 študentov (?!?!?!). *op.a. avtorja – V.e.r.č.e.k je car! Noč pred tem, sem dobil sicer mail od svoje tutorke, da naj nikar ne vzamem tega profesorja. Problem je bil, da mi druga profesorica, ki uči farmacevte, ni dovolila obiskovati njenih predavanj, saj uči le priimke od M-Z, tako sem misli, da mi ni preostalo nič drugega. Rešitev se je našla, saj sem po nasvetu že omenjene tutorke odšel k profesorici iz druge smeri (Farmacija =/= Farmacevtska tehnologija in kemija), ki prav tako uči biokemijo in se zmenil, da bom hodil na predavanja k njej, pa še izpit bom lahko opravljal že januarja (po koncu predavanj iz biokemije, seveda). Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Kar se rokometa tiče je cel teden minil v upanju, da bodo iz Rokometne zveze Slovenije (RZS) le uspeli dati pozitiven odgovor za moj dokončni prestop v italijansko. To se je (baje) med včerajšnjim in današnjim dnem tudi zgodilo, vsaj tako so mi obljubili v klubu, zato ta vikend prvič ostajam v Rimu, saj nas jutri čaka že prva tekma - gostovanje v Cingoli – ju (google maps...). Oni po videnih posnetkih niso dobri, z Izolo bi jim trda predla, proti nam (Roma ;) ) pa jih vseeno postavljam v vlogo favorita, brez heca. Zakaj? Vprašajmo Roka Gomezelja, organizatorja igre pri Roma Pallamano:
Rok, kakšno je vzdušje v slačilnici?
»Vzdušje je super, kot ponavadi vsi komaj čakamo večerjo po tekmi.«
Kaj pa na terenu, kako funkcionirate?
»Naša forma je slaba (sploh ne vem če tu poznajo izraz forma). Trudimo se po svojih močeh, za jutri pa itak vem, da bomo igrali vsi bolj indiviudalno kot kolektivno. Tako da je na terenu slika nekoliko drugačna od tiste v slačilnici, lahko bi se reklo, da smo veliko bolj egoisti.«
Kako ste zadovoljni s svojo igro? Je prihod novega organizatorja veliko vplival na igro in zakaj (ne)?
»Moje mnenje ni pomembno. Pomemnbo je kaj si misli trener, igra pa mora biti taka, da ekipa zmaga. Na koncu je to najvažnejše. Osebno sem svojo igro sem zadovoljen, glede na to kaj vse preživljam zadnje dneve. Moje trenutne predstave pa sicer niso nič posebnega. Vem, da bom čez mesec ali dva lahko dal veliko več od sebe. Prihod Roka je v marsičem pozitiven, ima pa tudi svoje slabe strani. Zadnji treningi kažejo izjemen razkol v mentaliteti in žal tudi kvaliteti Italjanskega in Slovenskega rokometa. Trenutno uigranost na veliko slabši ravni kot je bila prejšnjo sezono, je pa potrebno delati naprej in pustiti času čas. Čez noč se ne da narediti nič. Je pa Rok sigurno eden tistih, ki bodo v nosili največje breme skozi večji del sezone in menim, da ga je on sposoben nositi.
Kaj napovedujete na jutrišnji tekmi?
»Upam da borbo iz vseh strani, zadovoljen pa bom že z dobro večerjo po tekmi. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.«
Katero številko ste si izbrali in zakaj prav to?
»Žal ni bilo izbire. Dobil sem številko 49 in imel pravico do molka.«
Hvala za pogovor
»Hvala vam, I feel Slovenia!«...*trepljajoč po prsih se odpravi v bar naprej pit whiskey....
No, v nečem pa je ta klub vendarle malce boljši od mojega matičnega - izolskega: dobi sem že klubsko torbo, klubsko trenirko, klubsko bundo, dva kompleta dresov (majčka+hlačke) in dve mačjki za trening. Če jutri zmagamo pa so nam obljubljene tudi teniske. Super, res. Upajmo na najboljše....
...pa saj ni pomembno....itak je finančna kriza (svetovna, da se razumemo!)!
LP, Gomi
Naročite se na:
Objave (Atom)
