Malce spreminjam layout bloga...malce se igram s statistiko.... malce gledam kdaj imam največjo frekvenco, kdo me (ne, ne poznam imen) obiskuje in kje ter kako me najdejo. Verjeli ali ne..... Od meseca maja (od kadar imam statistiko, in od kadar je moj blog doživel dobrih 7000 obiskov) do meseca novembra je največ ljudi našlo moj blog, ker so v google vpisali: "Kako osvojiti punco", takih je bilo 217. V googlu sem pod tem geslom oz.vprašanjem na drugem zadetku. Bogi Slovenčki, ne znamo :))
Na drugi stopnički pa se nahaja "Gomi blog", dokaj pričakovano, če sem sikren..
Zanimivo, če bom želel pridoboti na ogledih, bom moral bolj paziti na naslove. Ti so očitno še kako pomembni! :)
Po dolgem času (zadnjič 26.6.2010), velikih spremembah, manjšemu trpljenju in nikavih uspehih se na blog vrača mitična rubrika, ki sem jo uvedel 15.oktobra 2008. Takrat z namenom, da Janezom razjasnim, kakšno je življenje v Rimu in jim povedat, kaj se z mano dogaja.
Danes sicer nisem v Rimu, vseeno pa verjamem, da niste vedeli:
da sem danes zgodaj zjutraj prvič vozil BMWX3 z avtomatskim menjalnikom po parkiriščih BTC-ja?
da sem vmes redno pozabljal da avto nima sklopke in po želji spreminjanja prestav vztrajno nabijal na zavoro, da sta se kolega v avtu zgražala in postajala rahlo emetična, medtem ko so nas okoli ljudje gledali, kot da smo padli iz Lune?
da sem pripeljal do McDonaldsa, kjer sem koristil subvencionirano prehrano in sem zato moral zdaj začuden plačati dostavo, ker lahko subvencijo koristimo samo dvakrat dnevno (tudi na kosilu sem jedel "na bon")?
da je farmakologije res preveč za željeno sproščenost 16 dni pred izpitom?
da I gotta feeling?
da imam na sebi majčko od zavarovalnice triglav, ki nimam pojma kje sem jo dobil?
da je s polno ritjo lahko srat?
da je to 440.objava na mojem blogu?
da bom ta večer preživel v moji TOP garsonjeri in grem šele jutri v Izolo, pa še to bolj kot ne zaradi tega ker moram oprat stvari?
da še nimam pojma, če in kje se bom udeležil martinovanja ter kje bom praznoval Novo leto?
da nisem več toliko opušten?
da je fakulteta za farmacijo bila 3.najuspešnejša fakulteta v skupnem seštevku Univerzitetnega športnega prvenstva in sam pri tem nisem prispeval prav nič?
da se bo prvih 6 ekip Serie A ta vikend pomerilo med seboj v treh derbijih?
Placebo navadno srečamo v medicini (oz. farmaciji, da ne bom koga zanemarjal ;) ) in označuje snov, ki nima fiziološke aktivnosti, a bolniku pomaga, ker ta v njegov učinek verjame in ga pričakuje. Učinek je tako izrazit, da se pri preizkusih zdravil izvajajo dvojno slepe študije, kjer ena izmed skupin bolnikov nevede dobiva zdravilo in druga placebo. Manj pa se poudarja, da placebo deluje vsepovsod in da se to že dolga leta uporablja tako rekoč na vseh področjih.
Dvigala imajo v zadnjih dvajsetih letih vgrajen gumb "Zapri vrata", ki pri večini modelov ne naredi ničesar. Podobna reč so tudi termostati v pisarnah, ki v ZDA že 40 let niso povezani nikamor, ampak delavcem le dajejo vtis, da lahko vplivajo na klimo. Vzdrževalci pa ugotavljajo, da jih kljub temu zaposleni bistveno manj kličejo in nergajo zaradi delovnih pogojev, saj so prepričani, da lahko vplivajo na temperaturo s termostatom. In gumbi na semaforjih za pešce so v New Yorku večidel brez funkcije vse od uvedbe pametnih semaforjev, ki barvo uravnavajo za čim večjo pretočnost prometa.
Upam, da s tem ne vplivam na vaše upanje, da vse kar počnete dejansko prinaša rezultate, čeprav v bistvu ne veste točno, kaj in čemu to počnete.
Mimogrede, zdravnik, ki vam je zadnjič dal tableto morda ni bila nič drugega kot sladkor. Ste na to sploh pomislili? LP, Gomi
Danes želim vse najboljše mojemu očetu, ki praznuje svojih rojstni dan!
Pa še moje posvetilo, ki ga tokrat pišem v italijanskem jeziku. Ker je pač lepši:): "Caro babbo! Siccome oggi ne hai piu di cinquanta, non zo quanto te sei felice. Magari lo sei perche ti porterai la moje a far una magnada. Pero come primo devi essere fiero di te e voglioso di vivere un altra vita cosi lunga da oggi in poi. Magari senza qualche problema di troppo e naturalmente senza altri fiji, se no, che ruolo sara il mio? Ti auguro un buon compleanno e i prossimi cinquantadue pieni di sodisfazioni e godurie! Tuo fijo."
Že nekaj čas ga nisem videl. Ko sem bil majhen, pa pa me je redno nasmejal v eni najbolj priljubljenih italijanskih oddaj - Le Iene (hijene). Dostikrat se je tako norčeval iz Italijanov in njihove angleščine ter jih kdaj pa kdaj tudi kaj naučil.
To je Mr. Brown, ki ga po nekaj časa vidim v takšni, precej dobrodelni obliki. Car.
V bistvu sploh ni tako slaba pesem, pa še plagiat najbrž ni. Lp, Gomi
Pred slabim mesecem, so na naši fakuleti pričeli z reklamiranjem ekskurzije v Beograd. Žal je bilo na voljo samo 90 mest, zaradi česar so bile borbe za dovolj zgodnjo prijavo na ekskurzijo precej hude. V Beograd si je namreč želel marsikateri študent naše fakultete. Od slednjih za sicer dobro polovico nisem vedel, da obstajajo, a sem se vseeno nadejal, da bi s prijavo na ekskurzijo razširil svoja taka in drugačna obzorja. Žal se je na dan prijave vse sfižilo. Ob 9.30, ko bi se naj prijave pričele, sem prišel na faks. Bilo me je malce sram, ker "sem prihajal med prvimi", a sem imel kasneje predavanja in nisem mogel. No, izkazalo se je, da je bila vrsta pred študentsko sobico (kjer so prijave potekale) tako dolga, da so me, še preden sem jo zagledal, kolegi opomnili, da ne bom prišel skozi in da so vsa mesta za Beograd že zapolnjena. Super.... Drek super! Hitro je stekla akcija in do večera smo bili že zedinjeni. "V Beograd bo šel še en BUS v lastni režiji." V njem naj bi sedele pretežno bolj izkušene face fakultete za farmacijo, seveda pa s(m)o v prihodnjih dneh medse radi sprejeli vsakega, ki se nam je želel pridružiti. Na koncu se nas je zbralo 43, ravno prav za en avtobus, ki ga je šofer z nadimkov Schumacher uspešno peljal. Na ekskurzijo bi morali štartati v četrtek nekaj pred polnočjo, a se je zaradi izjemne predstave Olimpije (in podaljškov) vse skupaj pomaknilo za eno uro kasneje. Marsikdo od nas si je tekmo tudi v živo ogledal in me prepričal, da si bom eno naslednjih ogledal tudi sam. Naš avtobus se je uradno klical Partybus, medtem ko je Doubledecker "študentske sobice" imel naziv Desusbus. Okoli vratu smo imeli tudi svoje "badge-e" z vzdevki (jaz npr. Ribja petarda), ki smo si jih dali pred tem. Vse to dovolj zgovorno priča o tem, da večjemu avtobusu nismo imeli ničesar za zavidat. Morda ogled Hemofarma. Morda. Naša strokovno-zabavna ekskurzija se je namreč po dogovoru z vsemi še pred odhodom spremenila v bolj zabavno ekskurzijo, zaradi česar smo spustili ogled omenjene farmacevtske tovarne v Vršacu. In medtem, ko si je Desusbus neprespan navsezgodaj ogledoval čuda tehnike, smo mi v daljavi že zagledali Beograd. Moram priznati, da sem si po informacijah in po pesmih, ki sem jih slišal od nekaterih bendov, Beograd pričakoval natanko takšen kot je bil. Čist, bogat, poln razkošja na eni, ter umazan, nerazvit in celo razstreljen na drugi strani. S svojimi 22 kolegi/cami, smo se nastanili v Manga hostlu, nekje vmes med vsem omenjenim. Ravno prav pristno, da smo se zavedali kje smo, pa čeprav smo bili pravzaprav v neke vrste atriju, od koder ni bilo slutiti, da 20 metrov stran vozijo avtobusi in tramvaji. V Beogradu smo si ogledali razno: Park Kalemegdan, od koder smo občudovali sotočje Donave in Save (potrebovali doktorske pogovore, da smo ugotovili katera je katera) in poizkusili prižgati topove (ni šlo), stadion Partizana od znotraj in zunaj, Titov muzej in grob v Hiši cvetja, nekaj manjših diskotek, trgovin, restavracij in kafičev, se vozili s 50 let starim avtobusom (Ko to tamo pjeva varjanta) itd.. Zvečer smo se v obeh večerih zelo zabavali. Prvi večer smo žurali z domačimi študenti farmacije, ki so se izkazali za zelo dobre goste, v drugem pa smo bili glavni gostje odprtega partija pod palubo ladje na reki. Pred tem smo na bližnjem splavu imeli organizirano srbsko večerjo (neznana predjed, šopska solata, odlično meso in odličen krompir, zelo solidno belo in črno vino:) ). Glavni hit večera so bili "trubači-tamburaši" (taki, kjer ni noben pihal, imeli so tamuburico, kitaro in harmoniko), ki so polovico časa igrali pri naši mizi, saj smo jih redno in uspešno podkupovali z 100-500 dinarji (1-5 €). Djurdevdan, Lipe cvatu itd. so odmevale po celi restavraciji in resnično lahko rečem, da je bila to najbolj pristna stvar na celem izletu. Precej utrujeni in polni vtisov smo se po zadnji Karađorđevičevi šncli odpravili nazaj proti Sloveniji. Čeprav priznavam, da je Ljubljana lepša od Beograda, moram povedati, da sem bil nad Belim gradom navdušen. Veliko stvari mi je tam pisanih na kožo in verjamem, da se nekoč še vrnem.
Vem, da mi bo v teh šestdesetih dneh uspelo preseči željeno številko, čeprav še dva meseca nazaj ni kazalo na kaj takega. Imam več kot dovolj časa in izkušenj, da mi ne sme spodletet. In zgodb(ic) in pravljic tudi.
Danes je 1.november. Kar pomeni, da je bil včeraj 31. oktober. Upam, da ste uživali v tem praznično obarvanem podaljšanem vikendu, predvsem pa, da ste se spomnili na preminule, ki so vam bili tako ali drugače blizu.
