24 september, 2011

Lekarna v Piranu, terminalni bolnik in elastomerna črpalka

Priznati moram, da se moja (oz. najina, glede na to da izkušnje na praktičnem usposabljanju vsak dan delim s kolegico Živo) mentorica vsak dan zelo potrudi, da nama naredi prakso čimzanimivejšo in pestro. Delavno in sproščeno hkrati. V koprski lekarni vendarle ni tako slabo, kot sem na začetku pesimistično pričakoval. Dobro, ostaja grenak priokus zaradi vsakdanjega jutranjega trpljenja, ko vožnja do Kopra traja veliko preveč, a za ne preveč prazen kozarec poskrbi odličen team, ki ga imam v koprski lekarni. Kljub temu, da sva velikokrat tudi v breme tamkajšnjim redno zaposlenim, od direktorce do čistilk (s spoštovanjem do njih in do vseh "vmes" nenaštetih), so ti do naju potrpežljivi in nam z veseljem razkrijejo skrivnosti slehernega lekarniškega kotička. Ki jih niti ni tako malo in kolikor slišim smo glede tega pred večino kolegov v prednosti. To vendarle pomeni, da sva pridna delovna sila, da jim prideva velikokrat še kako pravi.
Izdelava magistralnih zdravil s pisanjem signatur, vpogled v galenski laboratorij, branje receptov, izdaja zdravil in svetovanje ob merjenju krvnega pritiska, pa pri študentih izredno "popularen" (to baje na začetku vsi delamo) sprejem pošiljk in zlaganje škatlic tja kamor sodijo. Preverjali smo terapije in kontraindikacije pri bolnikih, ki jemljejo več zdravil, preverjali maksimalne odmerke za otroke in tako naprej. Vmes pa še malce beremo o raznih temah.
Ni nam tuje tudi preverjanje rokov trajanja, evidence: temperatur, vlažnosti, A-testov kemikalij, analiz rastlin in podobno. Poslušali smo tudi že potnike, ki so reklamirali razna prehranska dopolnila...Delali smo že vse to in še več, minilo pa je komaj petnajst dni dela.
Naredili smo res veliko, a se včasih zgolj smejiva drug drugemu, ko ne veva tega, ne veva onega. Enostaven dokaz: še vedno ne vem, v katerem predalu posamezne blagajne so točno lekadoli. Približno vem, toda ko ga odprem skoraj vedno zgrešim. Kar se v farmaciji naj ne bi dogajalo. Približno, skoraj, tu nekje...toda kaj? Bo že.

No, to sredo smo doživeli enega izmed bolj zanimivih dni. Mentorica se je z nama ob 11.00 odpravila iz Koprske lekarne v Piran. S službenim avtom seveda. Kot se za resen javni zavod spodobi, sem pomislil.
V Piranu parkiramo v garaži in se ob morju, s sončnimi očali na glavi sprehodimo proti Tartinijevemu trgu (tam je lekarna, op.a). Na izzy.
Naloga dneva:narediti elastomerno črpalko - medicinski pripomoček, ki vsebuje določeno zdravilo, namenjeno intravenski aplikaciji. V našem primeru (žal pri večini tovrsntih bolnikov) so bili na receptu med drugim napisani anestetik in opioidni analgetik, kar je največkrat primer terminalnega bolnika, ki si z visokimi dozami tovrstnih zdravil lajšajo zadnje mesece življenja. Po dolgi teoretični in praktični aseptični pripravi pa je tik pred resnim začetkom izdelave v lekarni zazvonil telefon. Poklicala nas je sorodnica bolnika, ki je povedala, da bolnik omenjenega zdravila ne rabi. Kaj to pomeni (bo doza naslednjič višja?) in ali je bolnik danes sploh še živ žal ne vem, toda dejstvo je, da v vsakem primeru ne pomeni nič dobrega in priznam, da me je v tistem trenutku zelo dobro stisnilo v srcu. Ker na kaj takega res nisem bil pripravljen. Ker sem bil pripravljen narediti nekaj dobrega za sočloveka. To/tisto naj bi mu pomagalo, kar naenkrat (šlo je res za sekunde) pa ne pomaga več. "V bistvu smo šli zastonj v Piran?"...

Kasneje sem zmedeno napolnil še nekaj kočljivih vsebnikov in se z ne najbolj razčiščenimi mislimi odpravil proti domu.



Več anekdot kmalu ... Drugi teden jih bo sigurno veliko!

LP, Gomi

18 september, 2011

Druga polovica septembra...



Na obali dežuje. Po dolgih dneh sonca in neverjetno visokih temperatur za september (poletno, res) je tukaj najbrž pričetek jeseni. Ne še tiste prave, kajti temperature bodo še vedno solidne in nikoli se ne ve, če se ne bom šel še kdaj kopat. Vprašanje je, koliko se bo morje ohladilo, ma dokler ne gre pod 21,4239 °C možnost za kopanje obstaja.

Ta vikend nisem mel veliko prostega časa. Malo sem žural. Malo sem se ukvarjal s športom.
Tako, da nisem imel niti pretiranega dela. :)

Izola je dosegla prvo zmago v 1.A ligi
Več na http://www.rdizola.si/index.php?page=news&item=3 .

Fajn se mamo!

Jutri pa nekaj minut čez sedmo spet v Lekarno Koper. Raje bi delal v Izoli ....

Lp, Gomi

10 september, 2011

Najnovejše o najmočnejšem #32

Najnovejših že kar nekaj časa ni bilo slišati, a je Chuck Norris tudi v poletnem času poskrbel za sočne najnovejše!

Chuck Norris lahko prehiti ferrarija, ki divja s 310 km/h z motorčkom, ki gre 49 km/h.

Ko se Chuck Norris zadere v kanjonu, mu odgovori Umberto Eco.

Chuck Norris je večni optimist. Vedno vidi pokopališče na pol polno.

Znameniti Trg čudežev v Pisi se tako imenuje, ker je Chuck Norris enkrat šel mimo, brez da je kogarkoli ubil.

Chuck Norris v Kinder jajčku najde nova jajčka, polna jajčk, ki so polne Chuck Norrisov, ki odprejo druge Kinder jajčke, polne daril!

Chuck Norris te lahko ubije z masažo srca v obratni smeri.

Samo dve človeški deli so vidni iz vesolja. Veliki Kitajski zid in pick-up Chucka Norrisa. Tudi ko je zaklenjen v garaži.

Vžigalice Chucka Norrisa se vžgejo dvakrat.

Chuck Norris se je odločil narediti si hišico, kjer bi preživel nekaj dni poletnega relaksa. Tako se je začelo uničenje Amazonskega gozda.

Chuck Norris lahko kliza tudi pri ročnem (namiznem) nogometu.

Chuck Norris lahko piše SMS sporočila na touchscreen, tudi če nosi boksarske rokavice.

Chuck Norris je preobrnil Mortal Kombat s Kenom iz Street fighterja.

Pes, ki laja, ne grize. Chuck Norris tudi če ne laja, grize.

Chuck Norris lahko pri tetrisu polaga kose po diagonali.

Chuck Norris, ki si v Texasu,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v Teksasu, tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo, da bi gledali film Stevena Seagala,
temveč reši nas tudi Jean Claude Van Dammeja.
Amen.

Lp, Gomi

Konec letnega dopusta.

Dobro, čas je za novo objavo. Pravzaprav je bil čas za to že davno, 10 dni nazaj. Ampak se nekako nisem znašel na blogu ob svojem študijskem neuspehu, prebavnih težavah, živčnih motnjah ter pestremu dnevnemu in nočnemu (žal le izjemoma) delavniku. Čas je, da podam nekaj mnenj na preteklost in sedanjost, o prihodnosti tako ali tako ne vem kaj dosti.

Mnenje o faksu:
Najprej naj povem, da sem drugo polovico avgusta živel za rokomet in za učenje zadnjega izpita, Klinične kem - ije. Po neuspešno odpisanem izpitu v maju sem bil odločen, da to ne bo prvi izpit, ki ga bom padel dvakrat, zato sem se v vročih dneh trudil kolikor se je le dalo. Zaman. Izpitni rok je bil po mojem okusu spet nabit z triki in iskanjem neznanja, dlak v jajcu in še česa, zaradi česar je bilo točk premalo, veselja ob rezultatu pa prav tako. Moram priznati, da sem sicer že po odpisanem izpitu videl kam pes taco moli, ampak vseeno je ob potrditvi, da kljub trudu nisi storil dovolj, občutek precej grenak. 



Mnenje o rokometu:
Rahel izgovor iščem v tem, da sem teden pred izpitom 4 dni preživel na pripravah v Krškem, kjer mi žal ni uspelo predelati več kot 10 slajdov in morda je bilo to odločilnega pomena.
Sicer pa sem kar se rokometa tiče precej v letih. Mogoče bom kdaj napisal zelo dolg blog tudi o tem, a dejstvo je, da počasi razmišljam o koncu. Rokometno društvo Izola po novem kaže večjo resnost kot jaz in hitro se lahko zgodi, da ne bom dohajal več, interesa nadaljevati drugje pa nimam. Za zdaj še treniram vsak delovni dan, kljub temu pa nisem v kadru za 1.krog 1.A lige, ki ga moji soigralci danes pričenjajo v Ribnici.

Mnenje o praksi:
Od ponedeljka vstajam okoli 7.00.. Žal sem eden redkih, ki prakse ne opravlja v kraju, kamor se je preko fakultete prijavil, vsaj za zdaj še ne. Jutranja vožnja v Koper je prava muka (gneča, vse stoji...) in upam, da bom čimprej dobil pooblastila, da lahko pričnem z delom v izolski lekarni. Nenazadnje - lekarna je lekarna, in če se lahko opravlja prakso v Krmelju (predmestje Šentjanža, čeprav Šentjanž ni mesto....), bi jo tudi jaz lahko v Izoli. Al ne?
Na praksi "dogaja ful in ne dogaja nič" hkrati. Čakam odgovornejše in zahtevnejše naloge, za zdaj spoznavamo zdravila in verjetno je tudi prav, da sva s kolegico Živo pričela s tem.
V Koper dvakrat tedensko prihaja tudi ogromna turistična križarka, kar v lekarni povzroči ogromno gužvo turistov, rahli kaos in nervozo vseh zaposlenih. Ti potniki majo vsi nek problem! Pa ne morem verjet!

Mnenje o prvenstvu v košarki in napoved:
Ne vem kaj bi rekel. Veseli me, da je gladko izpadla Italija. Slovenija me je za zdaj razočarala, za ocene posameznikov pa mislim, da še ni čas, čeprav sosed misli drugače. Zmage proti drugorazrednim ekipam pač niso dovolj, da bi lahko rekli, da je prvenstvo za zdaj uspešno. Proti obem dobro rangiranim, nominiranim, favoriziranim in dekonzerviranim reprezentancam smo izgubili. Dobro smo se držali ampak kar šteje so točke. V četrfinalu, kamor se bomo po zmagi proti Fincem zagotovo uvrstili, bomo igrali proti Francozom in Špancem. In izpadli. Borili se bomo za mesta od 5-8 kamor tudi sodimo. In če bomo tam dobro igrali, bomo na koncu lahko tudi ponosni. Fantje, držte se!

Mnenje o nogometni reprezentanci:
Pričakovano. Nismo dovolj kvalitetni. Koren in Novakovič sta največja dolžnika in bosta najbrž zgolj še enkrat igrala v Slovenskem dresu. Vse kar bo več bo napaka.

Skratka... hvala bogu je vikend. Upam, da si bom malce spočil, čeprav dosti poležavanja ne bo. Danes bom pomagal rihtat barkico, za jutri pa še ne vem. Toliko boljše. Mogoče Na Izzy. Čeprav bom najbrž moral poslušati zgodbice o 11.septembru, teoriji zarote, terorizmu, Bin Ladnu, American Airlines in še čem.

Malo poletne sekadice



V torek zvečer sem nedosegljiv. BARCELONA:MILAN.

Lp

16 avgust, 2011

Letni dopust

Oglašam se, ker imam danes God. Tako kot vsi Roki! Iskrene čestitke, soimenjaki!

Pred dnevi sem prišel iz letnega dopusta. Bilo je lepo, več o tem v septembru.
Blog pa je na mesečnem dopustu do 30.avgusta. Takrat se oglasim. Takrat bo znano več. Veliko več. Najnovejših o najmočnejšem. In še česa, prav gotovo!

Lep poletni pozdrav (baje, da prihajajo še toplejši dnevi) in hvala, ker me vsake toliko "pre"berete!