Hrvaška ... pa saj nisi tako napačna.

Mogu da nešto napišem ? ...

Vsako študijsko leto posebej je zanimivo in pestro, a tudi težko, saj je potrebno narediti izpite. Stavek zgoraj nima nobenega umetniškega prizvoka, to je res. Ampak moral sem ga napisati.

Sam se v 90% učim z glasbo. 10% je v primerih, ko ima iPod prazno baterijo oz. bolj splošno, ko vira glasbe ni nikjer naokoli. Še posebej v času izpitov pa se moj glasbeni okus precej zmanjša, z drugimi besedami, postane specifičen za določenega ali peščico izvajalcev, ki mi takrat najbolj pašejo. Zanimivo je, da so to pretežno skupine ali posamezniki iz Hrvaške in Srbije.

Dobro se spomnim konca prvega letnika, ko sem spoznaval skupino Prljavo kazalište in jo vzljubil do te mere, da mi je postala najboljša hrvaška glasbena skupina. Tukaj moram poudariti, da je Bajaga srbska skupina (op.a. srbska - iz Srbije), česar mnogi ne vedo. Ta je moja najljubša skupina iz balkanskega prostora, poslužujem pa se je največkrat, ko sem dobre volje in ne v skrbeh, kot se to pred izpiti redno dogaja.

V drugem letniku me je kolega na faksu v času pomladi okužil z Draženom Zečićem. To je nek hrvaški Don Juan, vsaj wannabe če ne drugo. Ima precej dobrih pesmi, nekatere so sicer kopije ampak ok, možakar naredi dobro žurko in zapaše tako ob učenju kot po uspešno opravljenem izpitu. Mariborčani pravijo, da je do sedaj napolnil še vsak trg, za razliko od Bajage in Prljavega Kazališta pa ga v živo še nisem slišal (na njegov koncert sem enkrat zamudil, pa tako sem si želel slišati to čudo...:/ ;) ).

Letos v Rimu pa nov hrvaški osvajalec src (ne nisem to kar ste pomislili). Saj sem ga že enkrat omenil, a se mu moram tokrat posebej zahvaliti. Od aprila dalje sem tako v slušalkah največkrat imel Borisa Novkoviča...res lepe in do neke mere tudi kvalitetne pesmi. Boris je poleg mene najbolj zaslužen, da sem našel voljo za učenje in da imam danes neverjetno veliko skrb manj.

To so torej bili moji zvesti glasbeni spremljevalci...vsakič ko daš play ti igrajo, brez da jim karkoli plačaš. Enostavno morajo in nikoli ne zatajijo.

Hvala vam...Hrvati!

Lp, Sloven'c