Živijo. Na gokartih nisem bil že nekaj časa in z veseljem sem se udeležil netradicionalne prve dirke z nekaj svojimi kolegi. Na Lucijaringu se nas je zbralo natanko 11, od tega devet zmešanih fantov in dve plašni punci. Ogrevanje se je začelo v tamkajšnji restavraciji, kjer se je vsak nafilal z določenimi "energy" drinki, po obveznem lulanju in neobveznem tehtanju, ki ga nismo opravili pa smo se, pol ure kasneje kot je bilo sprva mišljeno, odpravili dvajset metrov proti zahodu, kjer so nas čakale puščice. Kot se je kasneje izkazalo v bistvu niso bile vse puščice, sploh če si seštel k gokartu še maso voznika. Gokarte smo izžrebali in v prvi vožnji sem izbral številko 15. Punci sta se usedli v dvoseda in sta v nekako izstopili iz pravega tekmovanja (pravila so enaka za vse), ostali pa smo se podali v boj za štartna mesta. V kvalifikacijah sem dosegel peti čas in se temu primerno razvrstil na štartni liniji. Štart je bil izjemno napet, že v prvih pet sekundah pa sem švignil mimo tretje uvrščenega na kvalifikacijah. Klasično sem držal četrto mesto vse do konca, gokart je odlično držal stik z asfaltom, in danes mi je lahko le žal, da sem vsake toliko spustil gas, saj mi je to dejanje odvzelo dragocene sekunde. Dirko sem zaključil brez večjih napak in pretresov, vozil sem dovolj dobro in dovolj slabo, da čez celih 10 krogov nisem imel družbe.
V drugi dirki smo se naključno razvrstili po štartni liniji, sam sem vzel tretjo pozicijo in spet smo oddrveli cilju naproti. Tokrat mi je šlo precej slabše. Izžreban gokart številka 12 je bil pravi bidon, sploh njegove gume so v vsakem ovinku slabše držale in popravki so me stali dobre uvrstitve. Tudi na ravnici se gokart ni dobro obnesel in mimo mene so švigali eden za drugim. Le napaki brata, ki ga je na sredi grdo obrnilo in dolžini relativno kratke dirke se lahko zahvalim, da sem zaključil na še vedno solidnem šestem mestu.
Gokarti so potenza.
Lp, Gomi
Ni komentarjev:
Objavite komentar