Po desetih dneh sem se prepričal, da je čas za novo objavo. O tej sicer razmišljam že nekaj dni. Zaradi obveznosti, obiskov in pomanjkanja vedno prepotrebne inspiracije pa se tega nisem lotil. Današnji dan pa me je po riti...bil sem v izolski marini Na Izzy in medtem opazoval meglo, ki že nekaj dni pustoši po obali. Medtem pa se v slovenskem zaledju vsi "hvalijo", kakšen sonček imajo.
Trenutno poslušam Total Eclipse Of The Heart (na radiu Capris imajo tradicionalni miren nedeljski večer), namizna lučka mi osvetljuje površino pred seboj, roke pa imam naslonjene na vedno predebelo skripto, ki jo moram do 4.februarja predelat. Medtem se sicer na facebooku dogaja marsikaj zanimivega, ampak imam mirnejšo vest, če tega ne spremljam in si kaj pametnega preberem. Kavo sem spil, tako da so vsi osnovni pogoji izpolnjeni. Otožno, a važno da sem na toplem.
Pa poglejmo, kaj je novega na zahodu.
Glavna novica je vsekakor konec vaj in skorajšnji (prihajajoči teden glede na vse, kar smo prestali v preteklih letih, lahko zanemarimo) konec predavanj za 5.letnike na Fakulteti za farmacijo.
Čeprav nisem še diplomiral in me do pravega konca čakata še približno dve leti dokaj težkega in sproščenega dela med absolventskim stažem, se počutim starega in izkušenega. In to v takšni meri, da lahko mirne vesti o fakulteti govorim v pretekliku. V glavnem je bilo na faksu lepo. In slovo bo težko. Oz.je že bilo. Na zadnjih vajah v torek mi je v določenem trenutku prišla solza na oči. Še zadnje slikanje, zadnje kopiranje zapiskov in "uživajte" kolegicam (na vajah sem bil edini fant), za katere ne vem kdaj jih bom naslednjič videl in kaj se bo ob snidenju zgodilo. Najbrž "kako si?", "kaj je novega?" in vsak bo šel svojo pot. Približno tako, kot se mi sedaj dogaja, če srečam koga iz osnovne šole, gimnazije. In ja, celo pri bivših kolegih iz faksa se ta vzorec ponavlja.
Vsak v svojem biznisu, vsak na svoji poti. Zato bodo redka srečanja v prihodnje še toliko bolj dragocena, sam pa se bom kot vseskozi do sedaj trudil, da jih bo čimveč. Če mi bo kdo pri tem pomagal verjamem, da se ne bomo tako hitro "pozabili". Nenazadnje si tega niti ne zaslužimo.
V prihodnje bom torej doma, v Izoli. Ljubljano bom v letu 2011 videl zgolj priložnostno, ob posebno prijetnih in manj prijetnih dogodkih. Nato pa se bom ponovno preselil v prestolnico, kjer bi z januarjem počasi pričel z delanjem diplome. Tak je plan.
Ponovno sem v polnem rokometnem pogonu, kar po vsej verjetnosti pomeni, da me boste lahko videli na rokometnih igriščih po celi Sloveniji. Klop bo sprva moja glavna prijateljica, a z dnevi računam na vse večjo minutažo, tako da me boste lahko kmalu spodbujali. Sicer vem, da nimam fun cluba, a nikoli se ne ve, kje me kdo preseneti. :)
Včeraj sem poizkusil srečo v Casinoju in zaslužil 100 €. Za pizzo in pivo bo, ostalo pa dam na stran, da si bom nekoč lahko sam kupil nov avto ;).
LP, Gomi
Ni komentarjev:
Objavite komentar