Ponovno lepo dobrodošli v rubriki Tipi so gotovi!
Vozim se iz Izole proti Strunjanu. 40, 50, 70 km/h, po omejitvah, mogoče kakšen kilometer čez, če ravno glede na cestne, vremenske, politične in gospodarske razmere ne ogrožam sebe in drugih. Poslušam glasbo. In sem dobre volje. Svet je lep. Ne glede na vse omenjene razmere. Pred sabo zagledam dva kolesarja. Ki vozita v klanec, strm klanec. Navzgor seveda. Prvo od prvega, tam nimata kaj iskati. V Izoli je za kolesarske navdušence zelo dobro poskrbljeno, imamo t.i. pot po porečanki (železnici, ki je preko obalnih mest vozila iz Trsta v Poreč) in tam se lahko vsi mirne duše sprostijo kolikor jih je volja ter prečešejo obalo po dolgem in počez. Ne pa da gonijo v zares strm klanec proti Belvederju in motijo promet. Tudi to še ni vse. Vozita seveda vzporedno, tako da ko mi nasproti pride avto, mi ne preostane drugega, kot da za kolesarjema zavrem. Tako izgubim na hitrosti, moj peugeot pa ni porsche in za prehiteti oba Armstronga moram počakati, da pred mano speljeta v nepregleden ovinek. Šele zatem lahko mirne duše znižam prestavo in peljem mimo njiju. Malo manjka, da ne odprem desnega okna in.....
Po poti za nazaj pa nisem mogel verjet. "Skandinavski kolega", dokaj v letih mimogrede peš poriva kolo po glavni cesti med križiščem Beli Križ - Portorož in Valeto. Ponovno v klanec navzgor. In ko se 15 min kasneje vračam iz Pirana, ga vidim, kako iz Strunjanske doline poriva kolo ponovno v hrib proti Belvederju. "Dobro, napreduje", sem si mislil. Kaj za vraga je šel kolesarit "climbing style" in kako to, da se ni pozanimal, da ne sme porivati kolesa po cesti, ki je, "mimogrede", v samem slovenskem vrhu po številu smtnih žrtvev. Okupatorjev je bilo na obali tudi takrat na pretek in zaradi njega so nastajale kolone! Totalna brezbrižnost! 100 in 500 metrov nazaj je imel 0,5m x 0,5m znak o odcepu na kolesarsko in samo kolesarsko traso. Manjkal je samo še Marco Pantani, ki bi v italjanščini vabil z "venite, venite" (pridite, pridite). A on ne. Goni v klanec, kjer je cesta stara narejena za dva fičkota. Ko se dva avta s prikolicama srečata se pa pred srečanjem prekrižata in upata, da bo šlo skozi.
No, in ravno o takih, ki so široki kot prikolica, čeprav to niso, govori moj naslednji odstavek. Zakaj, zakaj, zakaj - se sprašujem v slogu Joseja Mourinhota? Zakaj kljub slabi cesti on mora divjati in sekati polno črto za minimalno 30 cm. Verjetno zato ker je cesta ozka in on ne zna dovolj dobro vozit, za imet avto na za to namenjenem pasu. Zakaj mora mene spravljati v nevarnost in zakaj se mu pri tem ne odpre vseh 8 airbagov??? Zakaj ne razume, da ima črta, pa čeprav ni polna, v določenih primerih ločevalni namen?!
In pol se sprašujemo, zakaj nekateri zletijo s ceste. Morda pa niso vedno sami krivi. Morda zato, ker so tisti, ki so jim pripeljali nasproti maksimalno gotovi!
Al ne?
Lp, Gomi
Lp, Gomi
Ni komentarjev:
Objavite komentar