Obojega sem se udeležil v minulem tednu in na obojem sem se imel vrhunsko.
Zahvala gre predvsem kolegu Marku (letos smo se res malo opustili na VIP-u, da o gledanju ognjemeta iz strehe Laškega kulturnega centra niti ne razglabljam) ter glavnima sodelavcema Davidu in Jerneju, s katerima sem štiri dni preživel skupaj praktično 24 ur na dan. Ni nam bilo težko. V slehernem trenutku smo naredili anekdotico, ki nam bo ostala v spominu kar precej časa. Zahvala tudi Gordanu, Prudi in njegovi Maji, Teji, Katarini, Tasji in Niki za prijetno popestritev malo tu-malo tam družbe. Posebna zahvala bobnarju bobnarske skupine Laško - Samotu, ki mi je za 15 sekund posodil svoj boben. Zahvala gre tudi Markotovi sestri, ki je glede na pretekla leta pokazala velik napredek v druženju z nami (cca. 2000 % več). Na koncu vendar ne nazadnje, pa tudi zahvala Magdi in Milanu za prvovrstno šolanje in podajanje mnenj, za pijačo, jedačo in potrpežljivo gostoljublje.
Na taboru je bilo pestro. Ko sem prišel sem v dveh urah spil pol litra špricerja, zmagal v odbojki, nogometu in košarki, potem pa celo spoznal nekaj novih prijateljev. Osebni vrhunec sem doživel drugo noč ob kraji zastave. Res, da je ni nihče stražil, ampak sem vseeno zadovoljen. Dejanje mi je v celoti uspelo prvič.
Zahvale za tabor gredo predvsem Staffu, ki nam je omogočil ekskluzivne pravice na taboru (en obrok smo edini zvezdniško jedli iz plastičnih krožnikov, poleg tega pa je bila cena po mojem mnenju zelo ugodna, še posebej če upoštevamo, da smo imeli povsem enake pravice, kot tisti, ki so/bodo preživeli na taboru vse dni). Zahvale tudi animatorju na bazenu, ki je poskrbel za vrhunsko vzdušje, ter kelnarjem in kuharjem v Pomaranči za prvo pomoč.
Ugotovitev na koncu je bilo precej, največja pa je ta, da smo stari. Mogoče celo prestari. Dobro, to je rekla ena bjonda, ki je bila malo gotova in mi pripisala 35 let...
Poletje se nadaljuje v bolj mirnih ritmih, v prihodnjih dneh pa bom na blogu objavil 10 pesmi, ki so najbolj zaznamovale ta zelo podaljšan vikend. Večino smo poslušali in prepevali v mojem Peugeot superturbobenz 307.0 MHz. Kakšne pa pač ne. Al kako?
Danes 10.Van Halen - Why can't this be love (U ljubav vjere nemam)
in 9. mesto. .Andrej Šifrer - Gorska roža (Nikad ne spavam)
Lp, Gomi
Nekaj o naših doživetjih tudi na Davidovem Blogu!
2 komentarja:
Vrhunsko, kot vedno :) Sm v pričakovanju zaključka glasbene lestvice...
Hvala tudi vsem vam za odlično soboto (it's been a while..:)), super ste!;) Dej dej, dokler zdržite tak divji tempo niste še nč stari:D
Objavite komentar