"Konec dober - vse dobro" bi lahko rekel.
Na tokratni polmaraton sem se, kot že rečeno, pripravljal na stolu za računalnikom in papirji. Z nogama usmerjenima nekam naprej, da sem skrbel za boljšo prekrvavitev jedra telesa. Zato me ne preseneča do sedaj najslabši rezultat v svojih štirih letih teka na tej izjemni prireditvi. 1:50:37 je moj uradni letošnji izid. Dobrih 7 minut slabši od lanskega osebnega rekorda. Sliši se malo, toda to je 20 sekund/km počasnejši tek, kar (gledano iz vidika Hailieja Gebresilassieja) sploh ni malo. To verjetno lahko pripišem odpovedi nožnih mišic tam nekje po 15 kilometrih, ko se mi je puls iz povprečnih 175 spustil tja na 153, saj noge niso več sledile zmožnostim od vedno rahlo hipertrofiranega srca (nekatere punce bi lahko razumele, da imam veliko srce, kar pa ni ravno to, kar sem želel tu povedati, čeprav v bistvu sem povedal ravno to ;) ). Lahko rečem, da sem razočaran, ampak hkrati ne smem bit preveč. Magistrski naziv, ki sem ga nosil s seboj, je bil kar težek zalogaj na hrbtu, poleg tega pa vreme ni bilo nič kaj primorsko, o čemer ste lahko najbrž več slišali v dnevnih, večernih in nočnih poročilih. Brezvezni izgovori, ki pa imajo kar globoke korenine, trdne temelje in širokogrudne horizonte.
Novih 21 km je v glavnem za mano in to je bistvo. Danes sicer komaj hodim, ampak vseeno sem zadovoljen (mogoče zaradi bolečin še toliko bolj), da sem pretekel in se veselil že četrte "važno je sodelovati medalje" z zelenim trakcom. Tokrat sicer nisem dal "gimme 5" Zokiju niti na štartu niti na cilju, ampak to bom hitro prebolel.
Moram pa povedati, da so me letos organizatorji malce razočarali, saj ni bilo poskrbljeno za toplo pijačo na progi, prav tako pa je razen mrzle vode izostala vsaka oblika rehidracije in regeneracije takoj po prihodu v cilj, kar pri temperaturi ledišča ni niti najmanj prijalo. Vem, da ni lahko oskrbeti 10.000 tekačev z mlačno vodo na taki temperaturi, toda najslabša ponudba v zadnjih letih je res zadnje, kar sem glede na visoke prijavnine pričakoval. Pa ajde, naj jim bo, mogoče je tudi organizatorjem mraz malce udaril v glavo.
Vse v vsemu je bilo kot vedno OK in najbrž se vidimo na 18. polmaratonu. We run LJ!
Gomi
Ni komentarjev:
Objavite komentar