V zaključek leta 2013

Prav lep topel praznični pozdrav iz rodne Izole.
Vreme nam ni naklonjeno, ampak bil je že čas, da se malček poščije. Samo še temperature se morajo malo skorigirati in sneg bo tu.

Nekaj misli, ki jih ne morem uvrstiti pod nobeno rubriko. Lahko bi spadala pod "Ali ste vedeli...?", saj bo dokaj jasno razvidno, da o teh niste imeli veliko informacij. Do zdaj. Ampak ne morem, ker pri Ali ste vedeli, se mora stavek pač začeti na "Ali ste vedeli"...

Sledi preplet manjšine misli, ki so se porajale tekom preteklih mesecev, pa jih še nisem uspel izliti na zaslon.

Blog in frekvenca objav na njem trpita zaradi tega, ker precej delam. Res. Ukvarjam se z nešteto stvarmi, ki mi vzamejo veliko časa. S prenekaterimi šegami in navadami sem praktično prenehal in zaradi tega mnoge okoli sebe razočaral, veliko jih še opravljam polovično in polovičarsko. Zaradi tega pogosto neučinkovito in morda tudi brez pretiranega smisla in uspeha, sem pa vsaj ohranil stabilen vzorec starih prijateljev. Kljub spornemu doživljanju nekaterih hobijev me tolaži dejstvo, da dostikrat delam dobrodelno in v stilu "za kogar je, dobro je". Verjetno bi bilo bolj realno, če bi zadevo poimenoval "od kogar je, dobro je", saj se ob opravljanju določenega dela skušam vedno potruditi po svojih zmožnostih, včasih pa več kot toliko nisem sposoben zaradi nesposobnosti same ali pa zaradi pomanjkanja časa. Pa naj bo kar čas pogostejši vzrok ;) . Zato je kakovost "storitve" (v navednicah, saj se ob tem ne pretaka denar, kaj šele da bi se polnila državna blagajna) velikokrat posledica "delavca", ne "zaposlovalca" (spet navednice zaradi istega razloga) . Zaradi tega je tudi veselje, zadovoljstvo, zadoščenje idr. ob morebitnem neuspehu vseeno prisotno. Vsaj takrat, ko res ne pride do kakšnega razpada sistema. To je pa res redko, toliko priseben, sposoben kritičnega razmišljanja in realizacije plana sem v svojem predizgorelem stanju še ostal.

Dobro. V službi je vse OK. Prezimil bom na svojem delovnem mestu, kar me veseli. Privoščil sem si tudi nov plašč, o novih smučeh pa bom še razmislil.
Rokometne čevlje sem dal (skoraj definitivno) v kot. Res težko odgovarjam na vprašanja: a še treniraš? Odgovor je ne. Ne morem. Nimam časa in nisem sposoben. Stanje v RD Izola sicer ni rožnato in igralski kader bi potreboval kakšno svežo moč. A jaz nisem nikakršna moč, še manj pa sveža. Sebe bi lahko poimenoval kar atrofiran paneton, smo še najbližje realni definiciji. Kljub temu verjamem, da kar se Janezek nauči, to Janezek zna, in če bo nekoč res kriza....bom šel v trenerske vode. ;)

Zanimivo je sledeče - bloga sem se lotil pisati pet minut po učenju farmacevtske snovi. Res! Glej ga zlomka, kot v starih časih. Specializacija je namreč od novembra naprej eden izmed mojih tedenskih hobijev. Študentski časi so pač bili super in rad se jih spominjam tudi na ta način. Da sem spet študent! In v kratkem imam tudi prvi izpit, zaradi česar treba med prazniki malček študirat. Snovi ni toliko, da se ne bi dalo biti že med delovnimi dnevi po službi malo bolj priden. Ampak saj vemo, kako je v decembru: kuča-poso se spremeni v kuča-poso-darila-kuhano vino in pri teh hobijih res ne gre biti polovičarski. In moram priznati, dobro mi je uspevalo. Da se vrnem nazaj na prvi stavek...to, da sem se lotil pisanja bloga po predelani prvi od xy strani, ni prvič. Dobro vem, da je bila to v preteklosti stalna praksa. In kdo ve, morda se tudi mojemu blogu boljše piše ob drugem študentskem življenju.

Lepo se imejte do novega leta in še naprej!
VSE DOBRO!


Gomi