Se spodobi posodobiti, Chuck ima danes 79. rojstni dan. Zato je to za vse ostale dan mučenikov, se razume.
Chuck Norris ima blog, na katerem vsak dan piše najnovejše o najmočnejšem.
Chuck Norris lahko piše na glas. Na ves glas, če tako želi.
Pri Chuck Norrisu velikokrat ne veš ali bi se smejal ali jokal. Ampak na koncu se vedno odločiš za drugo.
Chuck Norris lahko prezrači stanovanje, tako da odpre eno okno v Windowsih.
Chuck Norris lahko fakin' verjame.
Chuck Norris lahko tapka po ekrančku Nokie 3310. In tako ustavi kačico, če se mu ravno ne da...
Chuck Norris lahko zavija vijak s kladivom.
Chuck Norrisu nikoli ne poči biorazgradljiva vrečka.
Tudi Chuck Norris je kot majhen hodil okoli in zvonil na zvonce. Ampak je vedno počakal, da mu odprejo in jim potem dal "eno okoli ušes".
Chuck Norris je premagal poker kraljev s pokrom upornikov. In noben ni imel nič proti.
Chuck Norris lahko govori v tehnologiji full HD. Ali pa 4K, če tako želi.
Če Chuck Norris zmeša ketchup in majonezo v optimalni koncetraciji, lahko dobi ven odličen pesto genovese.
Ko je Chuck Norris prehlajen, postane najvplivnejši influencer na svetu.
Chuck Norris hrani konje svojega pick-upa s senom in travo.
Chuck Norris lahko pospeši delovanje računalnika tako, da zapre vsa okna. V hiši.
Lp, Gomi
26 december, 2017
Rajmond Debevec
Spoštovane, spoštovani
Tako bi svoj prenos začel g.Obrez, ki sicer še nikoli ni komentiral streljanja, kljub temu, da zelo rad strelja. In to ne s puško.
O g. Rajmondu Debevcu sem v svojem blogu že pisal. Šport spremljam že od malih nog in še preden sem ugotovil, da obstaja orožje, sem na TV videl Rajmonda Debevca, ki je v rokah držal dolgo palico. In kasneje medaljo. Pri svojih letih (54) in uspehih ("npr." tri olimpijske medalje) je legenda. Spomnimo se Sydneya 2002, olimpijski prvak v treh položajih. Zagotovo sanje vsakega moškega.
Današnji prosti dan sem kot ponavadi izboljšal z nedolžno kavo, ki se hitro prazni iz šalice. Vmes sem obiskal portal Siol, ki mi je, kljub temu, da se je v zadnjih letih skomercializiral in napumpal naslove v želji k večjemu obisku (nimaš kaj, treba preživet), še vedno najbolj všeč zaradi športnih vsebin. Na Sportalu sem tako zasledil članek, ki vse navdušence nad streljanjem, kamor se sam težko prištevam, tolaži, da g.Rajmond Debevec še ne bo odnehal. Kolegica Teja me je podučila, da si verjetno želi biti najstarejši udeleženec OI, a ima velikega konkurenta v enem jahaču konja, katerega ime mi je še nepoznano. Od jahača pa prav tako.
Jaz mu privoščim. Moram se posuti s pepelom. Res sem se vmes prepričeval, da bi počasi lahko odnehal, ampak kaj mam jaz s tem? Izhajal sem iz dejstva, da je nekdo osvojil zlato olimpijsko medaljo. In še vse ostalo kar obstaja. Državni, evropski, svetovni prvak, svetovni rekorder... in taki ponavadi odnehajo, ker ne najdejo motiva, ker se težko izboljšajo. Odnehala je Tina Maze. odnehal je Bolt...pa sem si mislil, da bi bilo edino normalno, če bi odnehal tudi on. Ampak evo... on ne želi.
Forza Rajmond! Na nove uspehe. Če bo prenos, bom gledal.
Lp, Gomi
P.S.
Prihaja nova rubrika. Najnovešje o najnatančenjšem. Z Rajmondom Debevcem, kakopak.
Rajmond Debevec lahko zadane kiklopa med oči.
Tako bi svoj prenos začel g.Obrez, ki sicer še nikoli ni komentiral streljanja, kljub temu, da zelo rad strelja. In to ne s puško.
O g. Rajmondu Debevcu sem v svojem blogu že pisal. Šport spremljam že od malih nog in še preden sem ugotovil, da obstaja orožje, sem na TV videl Rajmonda Debevca, ki je v rokah držal dolgo palico. In kasneje medaljo. Pri svojih letih (54) in uspehih ("npr." tri olimpijske medalje) je legenda. Spomnimo se Sydneya 2002, olimpijski prvak v treh položajih. Zagotovo sanje vsakega moškega.
Današnji prosti dan sem kot ponavadi izboljšal z nedolžno kavo, ki se hitro prazni iz šalice. Vmes sem obiskal portal Siol, ki mi je, kljub temu, da se je v zadnjih letih skomercializiral in napumpal naslove v želji k večjemu obisku (nimaš kaj, treba preživet), še vedno najbolj všeč zaradi športnih vsebin. Na Sportalu sem tako zasledil članek, ki vse navdušence nad streljanjem, kamor se sam težko prištevam, tolaži, da g.Rajmond Debevec še ne bo odnehal. Kolegica Teja me je podučila, da si verjetno želi biti najstarejši udeleženec OI, a ima velikega konkurenta v enem jahaču konja, katerega ime mi je še nepoznano. Od jahača pa prav tako.
Jaz mu privoščim. Moram se posuti s pepelom. Res sem se vmes prepričeval, da bi počasi lahko odnehal, ampak kaj mam jaz s tem? Izhajal sem iz dejstva, da je nekdo osvojil zlato olimpijsko medaljo. In še vse ostalo kar obstaja. Državni, evropski, svetovni prvak, svetovni rekorder... in taki ponavadi odnehajo, ker ne najdejo motiva, ker se težko izboljšajo. Odnehala je Tina Maze. odnehal je Bolt...pa sem si mislil, da bi bilo edino normalno, če bi odnehal tudi on. Ampak evo... on ne želi.
Forza Rajmond! Na nove uspehe. Če bo prenos, bom gledal.
Lp, Gomi
P.S.
Prihaja nova rubrika. Najnovešje o najnatančenjšem. Z Rajmondom Debevcem, kakopak.
Rajmond Debevec lahko zadane kiklopa med oči.
13 november, 2014
Zakaj....?
...Ko mi nekdo mejno izsili prednost, ne da po gasu (pritisne na plin), ampak mi z nespremenjeno hitrostjo dviguje pritisk?
...Radio 1 drka pamet z vedno isto glasbo in komentatorji z visokim tenorjem?
...ko se nekaj zmeniš ne velja in ob tem tisti, ki ne drži besede nima niti slabe vesti?
...vsi moderni pevci med petjem jočejo, ampak dobesedno jočejo?
...se pacienti, ko gredo k zdravniku ne oblečejo vsaj primerno?
...ostanejo artikli v avtomatu zataknjeni za spiralo in ne padejo dol?
...mlade punce kadijo toliko več od moških?
...šov Gostilna išče šefa laže pri rezultatih glasovanja?
...bi to zgoraj sploh naslavljali kot šov?
...je treba po socialnih omrežjih kazat slike "kako nam je lepo"?
Ke tristezza ow!
Malo sem pojamral in pokritiziral ajde ;)
Zakaj pa ne?
Tako pač je. Pustimo. Dejmo se raje ukvarjat več s sabo, kje se lahko mi izboljšamo!
Lp, Gomi
...Radio 1 drka pamet z vedno isto glasbo in komentatorji z visokim tenorjem?
...ko se nekaj zmeniš ne velja in ob tem tisti, ki ne drži besede nima niti slabe vesti?
...vsi moderni pevci med petjem jočejo, ampak dobesedno jočejo?
...se pacienti, ko gredo k zdravniku ne oblečejo vsaj primerno?
...ostanejo artikli v avtomatu zataknjeni za spiralo in ne padejo dol?
...mlade punce kadijo toliko več od moških?
...šov Gostilna išče šefa laže pri rezultatih glasovanja?
...bi to zgoraj sploh naslavljali kot šov?
...je treba po socialnih omrežjih kazat slike "kako nam je lepo"?
Ke tristezza ow!
Malo sem pojamral in pokritiziral ajde ;)
Zakaj pa ne?
Tako pač je. Pustimo. Dejmo se raje ukvarjat več s sabo, kje se lahko mi izboljšamo!
Lp, Gomi
21 avgust, 2014
Kličejo me vedeževalec #2
O mojih vedeževalskih sposobnostih sem že govoril.
http://gomi-9.blogspot.com/2009/02/klicejo-me-tudi-vedezevalec.html
Da sem ljubitelj dobre glasbe tudi neprestano poudarjam. In vse bolj odkrivam, da britanski glasbi res ni para. Te se vse bolj poslužujejo tudi na val202, v zadnjih dneh predvsem škotske. In tako mi je bilo zanimivo, ko sem, po tem ko sem na facebook delil pesem Ships od Big country, to skupino večkrat slišal na val 202. Zadnje dni so se večkrat oglasili tudi Simple minds, prav tako Škoti.
In sem včeraj jaz na facebook delil njihovo pesem She's a river. Res mi je všeč.
Danes na radiu med 10.00 in 10.30 (voditelj Janez Martinčič, za deejaya ne vem) pa: najprej Big country... In si mislim "ahaa, spet...res naključje da jih spet slišim, toliko pa spet nisem v avtu. Hehe, škoda ker od Škotov ni She's a river danes, lahko bi bila, to bi bilo res smešno". Slišim se s kolegico, prekinem po minuti in njen glas zamenja...She's a river!!! "Pnmv!"
Med tem, ko sem se hkrati smejal in jokal od situacije sem si mislil...."mamma mia, zdej falijo samo še U2 (sicer Irci) in smo rešli.". Sledila je novica o stanju na cesti in evo ti njih z I Still haven't found what i'm looking for.
Zdej...kaj da rečem...če hočete verjet verjemite. Če ne pa ne rabite, vas čisto razumem in mi je vseeno hkrati. Če bi računal verjetnost, da zadanem kaj takega bi bila praktično enaka 0. Ker skupin in pesmi je skoraj neskončno.
In to se mi ni zgodilo prvič. Večino jih boste zvedli samo v živo. Pri lotu pa mi žal še vedno ne gre.
https://m.youtube.com/watch?v=-SiGnAi845o
Lp, Gomi
http://gomi-9.blogspot.com/2009/02/klicejo-me-tudi-vedezevalec.html
Da sem ljubitelj dobre glasbe tudi neprestano poudarjam. In vse bolj odkrivam, da britanski glasbi res ni para. Te se vse bolj poslužujejo tudi na val202, v zadnjih dneh predvsem škotske. In tako mi je bilo zanimivo, ko sem, po tem ko sem na facebook delil pesem Ships od Big country, to skupino večkrat slišal na val 202. Zadnje dni so se večkrat oglasili tudi Simple minds, prav tako Škoti.
In sem včeraj jaz na facebook delil njihovo pesem She's a river. Res mi je všeč.
Danes na radiu med 10.00 in 10.30 (voditelj Janez Martinčič, za deejaya ne vem) pa: najprej Big country... In si mislim "ahaa, spet...res naključje da jih spet slišim, toliko pa spet nisem v avtu. Hehe, škoda ker od Škotov ni She's a river danes, lahko bi bila, to bi bilo res smešno". Slišim se s kolegico, prekinem po minuti in njen glas zamenja...She's a river!!! "Pnmv!"
Med tem, ko sem se hkrati smejal in jokal od situacije sem si mislil...."mamma mia, zdej falijo samo še U2 (sicer Irci) in smo rešli.". Sledila je novica o stanju na cesti in evo ti njih z I Still haven't found what i'm looking for.
Zdej...kaj da rečem...če hočete verjet verjemite. Če ne pa ne rabite, vas čisto razumem in mi je vseeno hkrati. Če bi računal verjetnost, da zadanem kaj takega bi bila praktično enaka 0. Ker skupin in pesmi je skoraj neskončno.
In to se mi ni zgodilo prvič. Večino jih boste zvedli samo v živo. Pri lotu pa mi žal še vedno ne gre.
https://m.youtube.com/watch?v=-SiGnAi845o
Lp, Gomi
15 avgust, 2014
Svašta upravna enota rodi
In glej ga zlomka. Tablica obstaja, sicer ne na mojem avtu, a vseeno! Mogoče še bolje tako.
Med vsemi variacijami evo ti njo. Pa ne morem verjet!
14 avgust, 2014
Ko Avtorsko pravo združi Prave ljudi in Avtorja
Vsaka čast učencem OŠ Beltinci, ki so kot primer pri Avtorskem pravu (karkoli to že je, najbrž gre v tem primeru za kršenje avtorskih pravic - nikoli nisem bil pravnik) priložili naslov moje rubrike Plagiati in naključje.
Bravo dečki in deklice, zmeraj ste bli moži! :)
Škoda ker nisem več tako mlad :(
18 julij, 2014
10 julij, 2014
Otrok na avtocesti...
.
Zakaj pa ne bi zbudil otroka v sebi? Dogodek:
Pogovor s kolegom je na "Gorenjki" zmotil Ferrari.
V trenutku sem postal zakompleksan in se odločil stisnit mojega Megane-a. Če me gane, me-gane, srce ni kakor kamen!
LP, Gomi
06 julij, 2014
03 julij, 2014
... in še dogodek iz domačega vrta
Tudi njima se je zgodilo. Mlada fanta v brezskrbnih letih sta naletela na gospodarja, ki ju je zalotil, kako sta "ne vem kaj želela" na njihovem (v nadaljevanju mojem) teritoriju. A veš un feeling?!
Kdo od nas ni česa podobnega naredil/delal v mladosti. Jaz sigurno vem, kako je to. Naš interes je bil največkrat rabutanje. Rabutat je lepo, ne narediš prevelike škode, v resnici pa te peče vest še 3...minute po tem, ko stržeš breskev z drevesa. Kot, da si nekoga na suho nategnil, ker itak veš, da tistih par kosov ne bo pogrešal, tebi pa so trofeja. No, na mojem vrtu je tudi kaj za ukrast in morda so ju na vrt privable marelice ali slive. Čeprav bolj verjamem, da čista mladostniška radovednost. Toliko za uvod, zdaj pa gremo k konkretnemu....
Bil je vroč poletni dan in Gomi je prišel iz službe. Na senčnem delu pločnika ob sosedovi hiši je sprva pozdravil dva sedeča mlada prijateljčka (cca 3 in cca 6 let) ki sta proizvod "une-tiste" aktivnosti dveh njegovih sosedov.
Po izstopu iz avta je rekel: "Kaj je zdej frajerja, počivata?"
"Mi tukaj živimo!" je bil odgovor. Kako lokalpatriotsko, kako otroško in predvsem kako lepo! Legendi!
Ob prihodu čez prag se Gomi pogleda v ogledalo, da vidi kako je zgledal v službi in ko po eni sekundi ugotovi, da primerno, se gre preobleč. Zunaj se je sušila majica, ki si jo je zaželel nadeti. Ravno jo je vzel v roke, ko je v bližini zaslišal čudne poke. Kot da bi pokal les. Za trenutek se je Gomi spomnil, kako je podobno pokalo nekaj sekund preden je zagledal medveda na Krimu in se zasmejal sam sebi. A glej ga zlomka, pod največjim drevesom na posestvu se je nekaj res premikalo. Nekaj nenedolžnega. Bila je oseba.
Jaooo!
Grdo-moderne kopalke bi lahko pripisal bratu, ampak nekaj mi ni štimalo. Brat je namreč ob tisti uri na delu, poleg tega pa ga v 26 letih še nisem videl, da bi stopical pod lipo. Brat ni medved, zato sem si upal it pogledat, kdo mi želi delat družbo. Ko sem na razdalji 10m od subjekta rekel "zdravo?!", sem posumil, da je oseba že vedela, kdo in zakaj se ji približuje. In glej ga zlomka, skrila se je za drevo. Takrat sem ugotovil, da gre za otroka. Ampak noge je imel narazen, tudi če do takrat še ne bi videl kdo je, so bile nenasončene noge v japonkah preveč izstopajoče, da bi se kakorkoli skril. Pa sem se mu nasmejal in se približal. Sledil je dialog, ki se je takoj kasneje sprevrgel v trialog, saj sem odkril, da ni sam:
Jaz: "Kaj je zdej fantje, kaj delate tukaj?"
Jaz: "No, kaj delate tukaj?"
Manjši je - furbast v božju mater že na pogled - izven posestva in prekrška gledal skozi visoko grmovje in rekel: "Aljaž je padel noter in zdej ga skušamo spravit ven."
Nisem mogel verjet-razumete... tip je padu iz pločnika skozi živo mejo not v parcelo. Intakten. In ta "skušamo" - če pa sta bila samo dva?!
Pa sem vseeno rekel: "Ahaaaa...razumem."
Aljaž je nekaj probal zamomljat, prestrašeno je gledal naokoli, čakal mojo naslednjo potezo in to je bilo to. Ni točno vedel kaj bi rekel. Mogoče pa je bil samo v zadregi, ker nisem bil ravno popolno oblečen.Gospodarsko pač.
Tudi sam sem za trenutek obstal, razmislil sekundo kaj bi si jaz želel, če bi v tistem trenutku bil na njihovem mestu...in dodal: "In kaj bomo zdej, greš ven skozi grmovje, al greš raje skozi vrata?"
Aljaž s pogledom v tla reče: "Skozi vrata".
Pa sem mu pokazal pot, za katero sem prepričan, da jo tudi sam že dobro pozna.
"Kar zaprita vrata", sem mu še rekel v slovo, za vrati pa ga je na pol nasmejan že čakal mali brihtnež, bodoči komunikolog.
In kaj jim čemo? Glih takrat je pokalo, ko sem jaz pobiral majico iz sušila. Točno tisto minuto. PNMV. Še meni je hudo, tako smolo sta mela. Mali niso pri računalniku, mi pa jim kažemo izhodna vrata in tako zaviramo njihovo vedoželjnost in razposajenost, ki je nekaj najlepšega kar lahko pri takih fantih lahko vidiš. Čeprav verjamem, da sem prispeval, da si bodo dogodek iz domačega vrta še bolj zapomnili. Vsa čast in upam, da že pokata pri sosedu!
Lp, Gomi
Kdo od nas ni česa podobnega naredil/delal v mladosti. Jaz sigurno vem, kako je to. Naš interes je bil največkrat rabutanje. Rabutat je lepo, ne narediš prevelike škode, v resnici pa te peče vest še 3...minute po tem, ko stržeš breskev z drevesa. Kot, da si nekoga na suho nategnil, ker itak veš, da tistih par kosov ne bo pogrešal, tebi pa so trofeja. No, na mojem vrtu je tudi kaj za ukrast in morda so ju na vrt privable marelice ali slive. Čeprav bolj verjamem, da čista mladostniška radovednost. Toliko za uvod, zdaj pa gremo k konkretnemu....
Bil je vroč poletni dan in Gomi je prišel iz službe. Na senčnem delu pločnika ob sosedovi hiši je sprva pozdravil dva sedeča mlada prijateljčka (cca 3 in cca 6 let) ki sta proizvod "une-tiste" aktivnosti dveh njegovih sosedov.
Po izstopu iz avta je rekel: "Kaj je zdej frajerja, počivata?"
"Mi tukaj živimo!" je bil odgovor. Kako lokalpatriotsko, kako otroško in predvsem kako lepo! Legendi!
Ob prihodu čez prag se Gomi pogleda v ogledalo, da vidi kako je zgledal v službi in ko po eni sekundi ugotovi, da primerno, se gre preobleč. Zunaj se je sušila majica, ki si jo je zaželel nadeti. Ravno jo je vzel v roke, ko je v bližini zaslišal čudne poke. Kot da bi pokal les. Za trenutek se je Gomi spomnil, kako je podobno pokalo nekaj sekund preden je zagledal medveda na Krimu in se zasmejal sam sebi. A glej ga zlomka, pod največjim drevesom na posestvu se je nekaj res premikalo. Nekaj nenedolžnega. Bila je oseba.
Jaooo!
Grdo-moderne kopalke bi lahko pripisal bratu, ampak nekaj mi ni štimalo. Brat je namreč ob tisti uri na delu, poleg tega pa ga v 26 letih še nisem videl, da bi stopical pod lipo. Brat ni medved, zato sem si upal it pogledat, kdo mi želi delat družbo. Ko sem na razdalji 10m od subjekta rekel "zdravo?!", sem posumil, da je oseba že vedela, kdo in zakaj se ji približuje. In glej ga zlomka, skrila se je za drevo. Takrat sem ugotovil, da gre za otroka. Ampak noge je imel narazen, tudi če do takrat še ne bi videl kdo je, so bile nenasončene noge v japonkah preveč izstopajoče, da bi se kakorkoli skril. Pa sem se mu nasmejal in se približal. Sledil je dialog, ki se je takoj kasneje sprevrgel v trialog, saj sem odkril, da ni sam:
Jaz: "Kaj je zdej fantje, kaj delate tukaj?"
Jaz: "No, kaj delate tukaj?"
Manjši je - furbast v božju mater že na pogled - izven posestva in prekrška gledal skozi visoko grmovje in rekel: "Aljaž je padel noter in zdej ga skušamo spravit ven."
Nisem mogel verjet-razumete... tip je padu iz pločnika skozi živo mejo not v parcelo. Intakten. In ta "skušamo" - če pa sta bila samo dva?!
Pa sem vseeno rekel: "Ahaaaa...razumem."
Aljaž je nekaj probal zamomljat, prestrašeno je gledal naokoli, čakal mojo naslednjo potezo in to je bilo to. Ni točno vedel kaj bi rekel. Mogoče pa je bil samo v zadregi, ker nisem bil ravno popolno oblečen.Gospodarsko pač.
Tudi sam sem za trenutek obstal, razmislil sekundo kaj bi si jaz želel, če bi v tistem trenutku bil na njihovem mestu...in dodal: "In kaj bomo zdej, greš ven skozi grmovje, al greš raje skozi vrata?"
Aljaž s pogledom v tla reče: "Skozi vrata".
Pa sem mu pokazal pot, za katero sem prepričan, da jo tudi sam že dobro pozna.
"Kar zaprita vrata", sem mu še rekel v slovo, za vrati pa ga je na pol nasmejan že čakal mali brihtnež, bodoči komunikolog.
In kaj jim čemo? Glih takrat je pokalo, ko sem jaz pobiral majico iz sušila. Točno tisto minuto. PNMV. Še meni je hudo, tako smolo sta mela. Mali niso pri računalniku, mi pa jim kažemo izhodna vrata in tako zaviramo njihovo vedoželjnost in razposajenost, ki je nekaj najlepšega kar lahko pri takih fantih lahko vidiš. Čeprav verjamem, da sem prispeval, da si bodo dogodek iz domačega vrta še bolj zapomnili. Vsa čast in upam, da že pokata pri sosedu!
Lp, Gomi
26 junij, 2014
V čakalnici...
V čakalnici se počutim kot doma. Mislim domače. Ker nekako ne morem reči "povsod je lepo, v čakalnici je najlepše". Se ne sliši ravno ne vem kaj, a? Govorim o zdravniški čakalnici.
Resnično sem jih že navajen in glede na svojo staturo ponavadi kraljujem v njih. Z nastavljanjem riti na klopeh in stolih imam že skoraj toliko izkušenj kot starejši kronični bolniki.
Čakalnice so vseh sort, različic in zvrsti. Ene lepe, druge manj, ene udobne, druge ne. Najmodernejše imajo TV ali radio. Mogoče še kaj. In to te na nek način zamoti, da lažje počakaš na svojih pet minut. .Najbrž je glasba res glavni pripomoček za hitrejše minevanje časa in bolj učinkovito delo, vsaj jaz jo tako dojemam, zato pohvale takim, ki to razumejo in imajo v svojem spektru ponudbe to dodano vrednost. Konec koncev plačujemo zavarovanje, je tako?:)
(Kdo ti ve, če bi lahko financiranje take tehnologije prenesli na zavarovalnico?)
Resnično sem jih že navajen in glede na svojo staturo ponavadi kraljujem v njih. Z nastavljanjem riti na klopeh in stolih imam že skoraj toliko izkušenj kot starejši kronični bolniki.
Čakalnice so vseh sort, različic in zvrsti. Ene lepe, druge manj, ene udobne, druge ne. Najmodernejše imajo TV ali radio. Mogoče še kaj. In to te na nek način zamoti, da lažje počakaš na svojih pet minut. .Najbrž je glasba res glavni pripomoček za hitrejše minevanje časa in bolj učinkovito delo, vsaj jaz jo tako dojemam, zato pohvale takim, ki to razumejo in imajo v svojem spektru ponudbe to dodano vrednost. Konec koncev plačujemo zavarovanje, je tako?:)
(Kdo ti ve, če bi lahko financiranje take tehnologije prenesli na zavarovalnico?)
In evo mene v eni čakalnici, kako sem naletel na Floyde. Dan je takoj lepši, čeprav delujem malček skurjen! Gospa ob meni ima klasične poletne natikače z debelim podplatom, take damske. In tapka po tleh v ritmu melodije. To so prave gospe!
All in all is just another brick in the wall!
All in all is just another brick in the wall!
Posnetek je najmanj, kar sem lahko naredil za moj blog. In za vas, ki mislite name tudi takrat, ko ste na počitnicah.
Lp, Gomi
15 junij, 2014
10 junij, 2014
Kdo (nam) kaj more?
Deseti je danes. Pa ne jubilej, niti brat. Mislim brat kot sorodnik, ne brat kot brati...torej kot dejanje. Tako da vi kar berite, če vas je volja. Dobra je najbolja.
Deseti junij je danes, če se še kar sprašujete, oz.če se sploh še niste začeli. Danes je med drugim prišla plača. Za tiste, ki jo pač redno ali izredno dobivajo desetega v mesecu. Ostali jo še čakajo, so jo že dobili, ali pa je v tem mesecu ne bodo. Žal.
V Sloveniji situacija še vedno ni kaj preveč dobra. Kaj šele rožnata, kakor mi Janezi radi rečemo. Ampak!...baje, da ne smemo biti preveč črnogledi, čeprav smo kljub nekaterim modrim odločitvam večinoma še v rdečih številkah namesto na zeleni veji. Pravijo, da so gospodarske napovedi dobre, da bo vedno manj nezaposlenih, da se država pobira. Ma jaz tega ne vidim. Ok, nisem ekonomist. Mogoče tudi ne gledam dovolj, ampak sam sebi sem bil vedno znan po tem. Da mam dober pregled. Ostalo mi lahko vzamete ampak to bi vam pa težko pustil. ;) Preveč je znakov, ki v meni prižigajo obvestila, da je Slovenija malček gotova. Pustimo zdej nerealistične misli - moram biti jasen, da nisem pričakoval in ne pričakujem revolucije in razcveta čez noč. Sploh ob tej apatiji, ki vlada (premierka Apat Ija?). Eh, Težko je popraviti avto, ko so zavorne ploščice načete, zajle natrgane, ležaji obrabljeni, akumulator pa ob mrzlih dneh ne daje nobene garancije....ko pa bi po rednem servisu vseeno optimistično radi naredili testno vožnjo celo ugotovimo, da nimamo niti bencina (beseda gorivo mi nikoli ni šla od rok, iz ust, skratka ni mi ležala oz.ni mi sedla, kot rečejo Janezi iz Štajerske). V glavnem vemo, da imamo take težave, da sploh ne vemo, kje bi začeli, česa bi se lotili. Kot na najtežjem izpitu na faksu, ko samo listaš in si misliš "hjaooo, kaj delam jaz tlele?". Kompasa še vedno nimamo, Apat Ija ne hna krmarit in verjamem, da se tega vsi zavedamo.
Osnove (finančne) bi sicer moralo urediti fiskalno pravilo Blablabla.... ampak kaj...pravila na cestah? Pravila na volitvah? Pravila na prireditvah? Pravila obnašanja?
Ma niti ne pravila. Saj večinoma so nepisana in raje kot nepisano pravilo bi jaz rekel običaji in etične norme. In malo samokritičnosti kot češnja na torti. To bi po mojem lahko izboljšalo situacijo. To manjka! Par primerov, da napišem? Ajde z glave:
V politiko kot običajno ne bi preveč zabredel, ker se bom avtomatsko zameril vsem bralcem, ki imajo še kolikor toliko razjasnjeno politično prepričanje. Politiki na splošno ne zaupamo, kar po novem ali starem velja tudi za sodstvo, ki obsoja nam ljubljene. Pa šport, ki bi moral biti najčistejša oblika druženja..danes je sinonim za posel, stavne afere in rasizem. Glasba-playback. Delovno mesto in "šimfanje" za hrbtom. In nenazadnje..., pri nas so na cesti ljudje, ki so sposobni voziti v nasprotno smer na avtocesti. In sistemi, ki to dovolijo.
Družba moja, tako se pač ne moremo obnašat in tega dopuščat, če želimo kam naprej.
.........No in ravno ta moj blog je primer tistega na kar bi rad danes opozoril: Preveč gledamo naokoli in se obremenjujemo s stanjem. Vsi smo pametni (tako jaz v tem blogu) in razglabljamo kako in kaj bi bilo treba in kaj je narobe. Besede tečejo in to je to. Pa saj to vemo. In prav vsega ni treba dati v javno obravnavo in razpravo. Se zgražamo nad politiki a sami nismo nič drugega kot to. Vsi smo ratali neki politiki! Ni čudno, da je lahko že vsak v parlamentu. Slovenija je sama po sebi en malo večji parlament. Jaz mislim, da bi morali bolj skrbeti za to, kako se nam osebno godi...in da smo uspešni. In takim tudi uspe. Pomest malček pred pragom, pa bi vsi malo boljše živeli. Dvigniti nivo iz enostavnega ločevanja odpadkov :) sej drugega ne moremo, premalo bi nas bilo. Če se ukvarjamo z nergači, s kolumnisti, s takimi zapisi kot je prvi del tega.... to je najlažje. Ampak po mojem poneumlja. Novice so slabe in zakaj jih ne bi jemali bolj informativno, kot pa neko pridigo, o kateri bi morali razmišljat? Lepo je sicer vedet, kaj se dogaja, ampak mene te stvari po malem.... ne vem no, raje bi o čem drugem razmišljal. Ker mi kvarijo dneve in sporočajo, da z nami nekaj ni v redu (A ma nemoj?). In ko dobimo tako sporočilo, ga znamo poslati naprej. V obliki grdega pogleda, kletvice, slabe volje, dolgega nosu... ali v obliki takega zapisa, ki ga sicer pišem že pomirjen, ob vseh nevšečnostih, ki so se mi danes zgodile in sem jih dal malček v podzavest, kar ni zdravo, malček pa na stran... Ker tiste jutri rabijo prostor. Ampak upam, da ne bom spet zasut, ker boste pol spet morali brat take uvodnike....pa čeprav bo deseti junij že mimo. Dobra bo pa tudi takrat še vedno najbolja.
Se čujemo, grem gledat dnevnik. ;)
Gomi
04 junij, 2014
25 minut pavze
Še en teden me loči od izpita za pridobitev CAE certifikata.
Izkoristim vsako minuto, da zasedem strateški plac v kafani in napišem kakšno pametno.
Morda pa odprem blog v angleščini.
In the picture I can see a man who looks... in tako naprej, če opisuješ sliko.
Lp, Rok
03 maj, 2014
Malo, a z voljo dano
Lepo pozdravljeni v mesecu maju.
Ker obljuba dela dolg vam moram seveda javiti, da smo v sredo precej na lahko premagali Ormožane, ki rahlo oslabljeni niso imeli pravih možnosti.
Sam sem dobil nekaj minut,lahko bi jih več ampak kaj naj...trenerjeve odločitve so vedno prave. Žal se nisem uspel vpisat v statistiko, ampak važno da smo na koncu vsi skupaj slavili pred zvestimi navijači.
No, toliko o reportaži, moving on novim dogodivščinam naproti.
Lp, Gomi
30 april, 2014
Spet Ormož...
Zadnjič me je kolegica pohvalila, ker sem napisal blog. Prava injekcija zaupanja samemu sebi. In evo me spet, da bo april nadpovprečen po številu objav v zadnjem letu:)
Rokometna sezona se bliža koncu. Izolani smo si že zagotovili obstanek. V 1.A rokometni ligi bom danes doživel svoj tretji letošnji nastop, drugi v končnici in drugi proti Prlekom iz Ormoža, znanim tudi pod imenom Jeruzalem, kdo ti ve zakaj. Nekaj leaderjev v ekipi se je zavzelo zame, da pač moram dobiti to nagrado in igrati tudi pred domačimi gledalci. Zaradi pomanjkanja števila igralcev iz različnih razlogov sem namreč priskočil na pomoč mladi gardi v Ormožu, kjer smo resda zabeležili enega hujših porazov v zgodovini izolskega rokometa (še bolj prepričljivo smo recimo izgubil pred leti v Mariboru), a vseeno v določenih akcijah pokazali, da smo "dobri dečki", kot v Prlekiji radi rečejo.
Danes prihaja Ormož v Izolo in prilika za revanšo (enostavno se sliši lepše kot maščevanje) je tu. Da bo mera polna - to je tudi tekma za trenutno 7.mesto v ligi za obstanek (od 7.-12. mesta), kar je največ kar lahko ta liga sploh prinese. Štiri kroge do konca je Ormož točko pred nami in zakaj jih ne bi prehiteli? Vzdušje je dobro, forma tudi (tu seveda ne govorim o sebi, ki še komaj skočim), tako da se danes v Izoli nadejamo spet enega rokometnega praznika. Če bom kej igral boste pravočasno (v maju) izvedli. Če ne bo tesno, je vse mogoče ;)
Do takrat nekaj utrinkov izpred dobrega meseca dni, ko se mi je malce odprlo v svežini.
Pa malo enega izmed princev dalmatinske glasbe Tomislava Ivčiča (drugi so Kovač, Coce, Bralić, Dragojević) za fair play pred tekmo. Tako glasbo se posluša tako tu kot gor.
Lep pozdrav, Gomi
Rokometna sezona se bliža koncu. Izolani smo si že zagotovili obstanek. V 1.A rokometni ligi bom danes doživel svoj tretji letošnji nastop, drugi v končnici in drugi proti Prlekom iz Ormoža, znanim tudi pod imenom Jeruzalem, kdo ti ve zakaj. Nekaj leaderjev v ekipi se je zavzelo zame, da pač moram dobiti to nagrado in igrati tudi pred domačimi gledalci. Zaradi pomanjkanja števila igralcev iz različnih razlogov sem namreč priskočil na pomoč mladi gardi v Ormožu, kjer smo resda zabeležili enega hujših porazov v zgodovini izolskega rokometa (še bolj prepričljivo smo recimo izgubil pred leti v Mariboru), a vseeno v določenih akcijah pokazali, da smo "dobri dečki", kot v Prlekiji radi rečejo.
Danes prihaja Ormož v Izolo in prilika za revanšo (enostavno se sliši lepše kot maščevanje) je tu. Da bo mera polna - to je tudi tekma za trenutno 7.mesto v ligi za obstanek (od 7.-12. mesta), kar je največ kar lahko ta liga sploh prinese. Štiri kroge do konca je Ormož točko pred nami in zakaj jih ne bi prehiteli? Vzdušje je dobro, forma tudi (tu seveda ne govorim o sebi, ki še komaj skočim), tako da se danes v Izoli nadejamo spet enega rokometnega praznika. Če bom kej igral boste pravočasno (v maju) izvedli. Če ne bo tesno, je vse mogoče ;)
Do takrat nekaj utrinkov izpred dobrega meseca dni, ko se mi je malce odprlo v svežini.
Lep pozdrav, Gomi
18 april, 2014
Legionar
Evo mene.
Danes imam prost dan.
Prejšnji teden je bil precej naporen.
Veliko sem delal, tudi v soboto nisem bil fraj.
9.4. sem tretjič v darovalni karieri daroval svojo primorsko kri.
In seveda je bila posledica tega malček večja utrujenost kot sicer.
Zato danes še kako paše počitek.
Dosta jelke, ni še december.
Zadnje čase ne treniram preveč, kar se odraža na malce bolj poudarjenih maščobnih blazinicah, ampak do poroke bom fit, čeprav bolj slabo kaže. S poroko še bolj kot z biti fit, da smo si na jasnem, kako daleč smo.
V sklopu svojega predpoletnega udejstvovanja se bom udeležil tudi športno-družabnega dogodka Legionar, which will take part on 1st of June in Ljubljana (CAE izpit iz angleščine pišem v sredini junija). Kot lahko vidite sem že med prijavljenimi in na tem mestu vas seveda vabim, da se mi pridružite v preverjanju svoje zmogljivosti in teamskega duha. Načeloma mislim, da ne bi smel imeti problemov s premagovanjem ovir, ki se bodo pojavile in komaj že čakam, da se malo umažem in polomim. Do takrat pa sem si obljubil, da bom dvignil svoj nivo fizične pripravljenosti, čeprav ne vem, če bi se ravno plazil po okoliških vinogradih, da me ne vidi kakšen sosed in me nagovori z vprašanjem "na čemu si to ti?". Zaenkrat še vedno velja, da sem najbolj ekstremen bil na polmaratonu -21km - tik po diplomi (ali na svežino, kot radi pravimo), me prav zanima, če bom po teh 7km drmrja kej bolj ponosen ali utrujen.
No, toliko o tem, seveda obširna reportaža sledi, ko bo čas za to.
Pozdrav,
Legionar Gomi
Danes imam prost dan.
Prejšnji teden je bil precej naporen.
Veliko sem delal, tudi v soboto nisem bil fraj.
9.4. sem tretjič v darovalni karieri daroval svojo primorsko kri.
In seveda je bila posledica tega malček večja utrujenost kot sicer.
Zato danes še kako paše počitek.
Dosta jelke, ni še december.
Zadnje čase ne treniram preveč, kar se odraža na malce bolj poudarjenih maščobnih blazinicah, ampak do poroke bom fit, čeprav bolj slabo kaže. S poroko še bolj kot z biti fit, da smo si na jasnem, kako daleč smo.
V sklopu svojega predpoletnega udejstvovanja se bom udeležil tudi športno-družabnega dogodka Legionar, which will take part on 1st of June in Ljubljana (CAE izpit iz angleščine pišem v sredini junija). Kot lahko vidite sem že med prijavljenimi in na tem mestu vas seveda vabim, da se mi pridružite v preverjanju svoje zmogljivosti in teamskega duha. Načeloma mislim, da ne bi smel imeti problemov s premagovanjem ovir, ki se bodo pojavile in komaj že čakam, da se malo umažem in polomim. Do takrat pa sem si obljubil, da bom dvignil svoj nivo fizične pripravljenosti, čeprav ne vem, če bi se ravno plazil po okoliških vinogradih, da me ne vidi kakšen sosed in me nagovori z vprašanjem "na čemu si to ti?". Zaenkrat še vedno velja, da sem najbolj ekstremen bil na polmaratonu -21km - tik po diplomi (ali na svežino, kot radi pravimo), me prav zanima, če bom po teh 7km drmrja kej bolj ponosen ali utrujen.
No, toliko o tem, seveda obširna reportaža sledi, ko bo čas za to.
Pozdrav,
Legionar Gomi
17 april, 2014
Stavek za stavkom
Saj me prime, da bi kaj napisal. To že veste.
Ampak potem zmanjka tisto nekaj in tako se zgodi, da ne napišem nič. Inspiracija, čas, motiv....nekaj. To tudi veste.
Posledica tega je tudi to, da je promet na mojem blogu izrazito padel, sledi mu, kolikor mi je znano, peščica. Seveda, če ne pišem je težko kaj prebrati.
Ampak potem zmanjka tisto nekaj in tako se zgodi, da ne napišem nič. Inspiracija, čas, motiv....nekaj. To tudi veste.
Posledica tega je tudi to, da je promet na mojem blogu izrazito padel, sledi mu, kolikor mi je znano, peščica. Seveda, če ne pišem je težko kaj prebrati.
Dal bi nekaj samorefleksij na ta digitalni papir in tudi bom. Nekako imam v mislih, da bi se objava sproti spreminjala, kot v nekakšnih statusih na socialnih omrežjih.
Lep pozdrav, Gomi
Lep pozdrav, Gomi
26 marec, 2014
Na parket Po paket
je bilo pa lepo po dolgih letih ponovno okusit 45 minut tekmovalnega pa(r)keta. :)
(ne vem zakaj ne dela posnetek, mogoče ga objavim drugič!)
11 februar, 2014
Naročite se na:
Objave (Atom)
