Ko ti vse narobe gre....

Le nasmehni se?
Ma kaj se bom smejal, če mi ni do tega. In poleg tega bi lahko izpadlo, da sem neresen, da me ne briga, da se ne sekiram, lopatam ali motikam. Saj vem, vam bo to smešno. Vem, da ni tako hudo, glede na to kako bi lahko bilo. A sprašujem se, zakaj je tako, precej slabše kot sicer. Verjetno ker sem jaz rahlo nesposobeni in mam malce smole.
Že približno en mesec se mi zdi, da je ves svet uperjen proti meni. Pa ne toliko ljudje sami, kot vse, kar se mi dogaja. Zdi se mi, da nič ne gre prav, niti tisto, za kar sem odgovoren sam in si po vrhu vsega lahko tudi pripišem krivdo (same šestke zadnje čase in posledično zavrnjeni izpiti in posledično učenje dokler se mi ne skisa), kot tudi tisto, kar bi mi lahko tisti tam zgoraj prihranil. Npr. bolezen. Spet sem bolan. Že nekaj dni, pravzaprav. Začelo se je v četrtek, potem pa samo še stopnjevalo, do nedelje zvečer, ko je bilo res hudo. Mislim da gripa. Ali pa nek zelo zafrknjen streptokok, ki je povzročil tudi bolečine v mišicah. Vročina, kašelj, težko požiranje, solzne oči, poln nos...skratka ni da ni. Nekaj osnovnih zdravil in veliko čaja, kot ponavadi in moram priznat, da sem danes "že" malce boljši. Upam, da bom jutri še boljše. Izpit me čaka v petek, za katerega se ne pripravljam, tako kot bi se spodobolo. Dva dni nazaj zaradi glavobola nisem mogel niti gledat v list, kaj šele, da bi iz njega kaj razumel. Tudi hrana mi ne gre v slast, karkoli jem ne čutim nobenega okusa. Današnja Halo-katra je imela isti okus kot nedeljska hobotnica, in sipin golaž.
Medtem pa mi ljudje pišejo, kako gredo na sonček in na kavo in na pivo, in kako se bodo prijavili v Črno goro in na Nizozemsko, in kako trenirajo in... pa s čim sem si jaz zaslužim, da med robčki sedim v tugi in izpadem najbolj nesposoben na svetu?
Saj vem, da Vas ne briga, a kot sem že stokrat rekel, blog pišem tudi zase in moram se malo spovedat. On me vsaj vedno posluša :)
Milan je izpadel iz Champions league, Inter pa je danes napredoval. Žalost. Pa ne mi reč, da to ni pomembno v mojem življenju. Seveda ni pomembno, a raje bi videl obratno sliko! Kot bi raje videl, da mi prodajalka v cvetličarni zadnjič ne bi prodala rože, ki je kljub temu da sem jo dal v vodo, crknila po nekaj urah. Tudi biologija ni več to, kar je bila nekoč.
Še sto drugih stvari je, ki se jih zdaj niti ne spomnim, mogoče ni primerna ura.

Upam, da je samo kriza, čeprav že nekam dolgo traja. Upam da bom zdržal, ker današnja situacija ni podobna nobeni stvari. Mogoče se bom našel. Mogoče nisem tako daleč od sebe.

Ni prvič tako.
http://gomi-9.blogspot.com/2008/07/situacija-ni-dobra.html
Še je upanje!
Bodite v svežem cvetju, na pivi, na kavi, na sončku....
Lp, Gomi

Vse naj naj Najmočnejši!

Tako je, danes praznuje Chuck Norris in za svoj 70.rojstni dan je po neuradnih informacijah prejel veliko torto, ki so jo v Texasu pekli 10 let.

Posledice so katastrofalne in čutimo jih tudi v Sloveniji. Rekordno hitra burja, sneg ipd... Chuck je zgolj popihal svečke. Mi pa se čudimo temu naravnemu fenomenu, ki pravzaprav sploh ni tako naraven, temveć povsem umeten. Tudi snežinke so le delci sladke smetane, če ne verjamete pa poizkusite.

Chuck, ti si res car!

Lp, Gomi

...1999...

Bella ragazzi, veramente bella.

Lp, Gomi

Najnovejše o najmočnejšem #18

Zdravnik mu je rekel, naj se posluži malo več motorike in Chuck Norris se je takoj lotil dela. Sedaj ima 56 Harley Davidsonov.

Chuck Norris lahko vedno naredi vse sklece.

Veliko ljudi porabi ure, da očisti sprednji del avta zaradi "zalepljenih" mušic. Chuck Norris se jim lahko izogne pri 300 km/h in po možnosti, če tako želi, lahko vseeno ubije eno po eno. Z avtom ali z roko.

Ken Shiro te lahko tako udari, da tri dni kasneje eksplodiraš. Chuck Norris te bo čez tri dni tako udaril, da si ravnokar eksplodiral.

Chuck Norris ima program, ki lahko konvertira datoteke audio v datoteke video.

Ko Chuck Norris zaparkira bočno parkiran avto, dajo redarji kazen tistemu, ki je parkiran znotraj.

Uradna spletna stran Chuka Norrisa nima svojega "Home", ampak ima Ranch.

Chuck Norris lahko iz taksola z retrosintezo sintetizira pacifiško tiso.

Chuck Norris ima za domačo žival zelo redek primerek dvoglave mačke. Ta ima namreč samo eno glavo.

Ko gre Chuck Norris na dopust, se razni spomeniki slikajo z njim v ozadju.

Chuck Norris te lahko zažge s pogledom, čeprav ima zaprte oči.

Chuck Norris lahko govori dejstva o Chuck Norrisu, brez da bi uporabil besedi Chuck in Norris.

In ne pozabite. Ni čeljusti za brado Chucka Norrisa. Je samo nov leteči krožni udarec.

LP, Gomi

...18.2.2010...

Tako vsaj približno lahko vidite, zakaj se je šlo.

Zdaj pa grem v mehiško restavracijo na kosilo, potem pa na sprejem Tine Maze na Prešernov trg! Po mojem si zasluži, da sem tudi jaz tam :P

Lp, Gomi

Kaj je dogajalo?

No, na faksu se je tresla gora, rodila se je miš. Vsaj za zdaj. Pisal sem 5 stvari, za 3 že vem rezultate, nad katerimi ne morem biti preveč navdušen. Že res da sem vse naredil, a kakšne boljše ocene moj indeks že dolgo ni videl. In vprašanje, kdaj jo bo, saj se tudi od rezultatov, ki jih še čakam (dva) ne nadejam presenečenj v smislu (čuj gomija, zdaj je pa dobro pisal!). A kolokvij, za katerega sem napovedal padec sem naredil s 6 in že to je bilo svojevrstno presenečenje. Ujel sem resda za las in sicer sardelo. A morda mi uspe ujeti še kakšnega brancinčka, pa čeprav so trnki prazni. Ahh, kakšne lepe metafore omogoča primorski lokal patriotizem. Kaj vedo celinci o tem? Večina bolj malo, vsaj jaz tako mislim.

Sicer pa smo s kolegi praznovali tudi rojstni dan. Dogajalo se je 18.2. v študentskem domu Litostroj. Miha, Nika in Rok, prvi 23, druga dva 22. Žurka je uspela na polno, organizatorji pa pričakujemo tudi, da bomo na kaj podobnega kdaj vabljeni. Na blogu pa bi se poleg gostom še posebej zahvalil sponzorjem in simpatizerjem. To so tokrat bili: McDonald's, Sara in Katja, Gostilna Repovž, Nika, Miha in Rok, ter še čistilcem Marku, Katji, Nadji, Aljažu in Gregi. Zahvalil bi se tudi posebni gostji Tini, ki je kljub mnogim dvomom na koncu vendarle zbrala pogum in prišla na žurko meseca. Domov sem prišel ob 11 zjutraj, kar se je dogajalo do 6.00 zjutraj boste videli kmalu na kakšni sliki, od 6-11 pa naj raje ostane med akterji.

Med izpitnim obdobjem sem veliko dni preživel v rodni Izoli in moram reči - doma je res najlepše. Udeležil sem see tudi 8 treningov v dveh tednih, na tekmah pa mi trener ni ponudil priložnosti. Ne vem zakaj so ga tisti goli iz treninga toliko motili, a to ni pomembno. ;) Treningi so mi pomagali, da sem vrgel dol eno kilco, a sem kasneje nadoknadil dve, tako da sem do danes spet v profitu.
Izolsko diskoteko The club sem obiskal dvakrat, med drugim za pusta, ko sem bil našemljen v nekega izbrisanega. Slike so nedoselgjive, saj nimate kaj videt.

Kaj je še dogajalo? Khm.... Ja no, Valentinovo... z Majo si nisva vzela celega dneva zase, kot bi se spodoblo. Zato pa sva spremljala v Ljubljani uspehe naše Petre Majdič in Tine Maze, ki sta bili res izjemni. Vsaka čast!
Še en vikend bo kar pestro: danes greva na koncert Plavega orkestarja v Halo Tivoli. Prvi je bil prava žurka (po komentarjih sodeč) in upam, da bo jutri še boljše! Vstopnici za koncert sem sicer dobil za darilo od kolegov in kolegic iz faksa. Hvala še enkrat!

Še en omembe vreden dogodek je operacija križnih vezi mojega brata. Bogi. Ampak tudi jaz. Zanima me, kako bo šlo to skozi v Ljubljani, koliko bom moral delati zanj ipd.. Pa saj ni panike, se bom že potrudil. Nenazadnje se tudi on zelo redko zame. ;)

Aja: Milan je izgubil proti Manchesterju s 2:3 v prvem kolu četrtfinala nogometne lige prvakov. Nezasluženo. Inter pa je zmagal proti Chelseaju z 2:1. Prav tako nezasluženo. Sprašujem se, če sem sploh še objektiven v tem fuzbalu in če imam sploh kaj pojma, saj se moje mnenje nikoli ne sklada z rezultati. Khmmm... no, čas bo pokazal svoje, morda se zgodi čudež in napredujeta tako Chelsea kot Milan. Ko bi vsaaaaaaj.

To je to uglavnem. Zdaj sem fraj, za delat nimam nič, razen to, da počivam.
Jutri bom sigurno napisal še kaj zanimivega, do takrat pa se lepo imejte in se malce ogrejte. Zime še nismo pregnali!

Izbrisani Rokec

Na blogu mi ni uspelo

Verjetno ste, če ste kolikortoliko spremljali moj blog v preteklih dneh, ugotovili, da nisem bil niti minimalno ažuren. Po rojstnem dnevu mi enostavno ni uspelo. Pravzaprav totalni fail, s čimer sem pokazal precejšnjo mero nespoštovanja do sebe in drugih (kot bralcev bloga seveda), saj svojega doživljanja stvari nisem uspel preliti na blog in tako bomo verjetno vsi prikrajšani za marsikatero anekdoto, ki bi izpadla veliko bolje, če bi bile napisane ko so bile glave še vroče.
Prvega februarja sem obljubil drugače. Da bom pisal na 3 dni, sem rekel. To pomeni vsaj 9 objav v februarju. Ta je šesta v šestindvajsetih dneh, do konca pa sta vsega dva dneva. Nič kaj dobrega se torej, vsaj matematično gledano, ne obeta.

Februar je res bil in še vedno je poseben mesec. Največ časa sem posvetil spanju. Slednje vodi z 8,89 urami na dan (noč ;). Sledi učenje, ki sem mu namenil 6,02 ur na dan. Obedoval sem 2,19 ur na dan, za računalnikom sem bil natanko 2 uri, v kopalnici pa sem preživel 0,93 ur na dan. Tako sem za omenjene stvari porabil dobrih 20 ur, ostali čas pa sem preživel na različne, zanimive in manj zanimive načine. Bistvo je, da sem na blogu bil praktično nič, po zadnjih neuradnih podatkih vsega 0,01 ure na dan (pa še to je všteto v računalnik), kar je resnično premalo, za kakršnegakoli resnega blogerja. Tako še enkrat uradno priznavam. Ni mi uspelo. Nisem imel časa. Nisem si ga vzel, če sem bolj iskren. Žal mi je in oprostite.

Sicer pa itak nisem plačan za svoje delo, kaj se sploh sekiram? ;)

Lp, Gomi