Verjetno ste, če ste kolikortoliko spremljali moj blog v preteklih dneh, ugotovili, da nisem bil niti minimalno ažuren. Po rojstnem dnevu mi enostavno ni uspelo. Pravzaprav totalni fail, s čimer sem pokazal precejšnjo mero nespoštovanja do sebe in drugih (kot bralcev bloga seveda), saj svojega doživljanja stvari nisem uspel preliti na blog in tako bomo verjetno vsi prikrajšani za marsikatero anekdoto, ki bi izpadla veliko bolje, če bi bile napisane ko so bile glave še vroče.
Prvega februarja sem obljubil drugače. Da bom pisal na 3 dni, sem rekel. To pomeni vsaj 9 objav v februarju. Ta je šesta v šestindvajsetih dneh, do konca pa sta vsega dva dneva. Nič kaj dobrega se torej, vsaj matematično gledano, ne obeta.
Februar je res bil in še vedno je poseben mesec. Največ časa sem posvetil spanju. Slednje vodi z 8,89 urami na dan (noč ;). Sledi učenje, ki sem mu namenil 6,02 ur na dan. Obedoval sem 2,19 ur na dan, za računalnikom sem bil natanko 2 uri, v kopalnici pa sem preživel 0,93 ur na dan. Tako sem za omenjene stvari porabil dobrih 20 ur, ostali čas pa sem preživel na različne, zanimive in manj zanimive načine. Bistvo je, da sem na blogu bil praktično nič, po zadnjih neuradnih podatkih vsega 0,01 ure na dan (pa še to je všteto v računalnik), kar je resnično premalo, za kakršnegakoli resnega blogerja. Tako še enkrat uradno priznavam. Ni mi uspelo. Nisem imel časa. Nisem si ga vzel, če sem bolj iskren. Žal mi je in oprostite.
Sicer pa itak nisem plačan za svoje delo, kaj se sploh sekiram? ;)
Lp, Gomi
Ni komentarjev:
Objavite komentar