Prlekija 2009 - četrtek 30.4. in noč na petek, 1.5.

Okoli 12.15 sem štartal iz Izole. S seboj sem vzel nekaj denarja, spalno vrečo, trojne spodnje hlačke in nogavice...in tako no, nič posebnega. Na cesti je bilo precej gneče, zato sem v Celje prispel šele 3 ure kasneje. Tam sem se dobil s Ferjancem, čigar starši so mi tekoj postregli z slivovimi cmoki, bananinimi muffini in sokom. In tako se je zame počasi začelo. Avto sem zaklenil in po hitrem nakupovanju v Šparu (par litrov vina, kaj pa drugega), kjer smo se dobili z Šantejem in Repovžem, smo šli proti Prlekiji. Vmes nas je presenetila huda toča (posnetek še sledi, baje) in počasi počasi smo priplavali v prleški sonček. Še pred Dovnikovo hišo smo se preoblekli, saj se nam je mudilo na fuzbal z domačini. Če smo jih lani zmagali z lahkoto, so se letos na težkem terenu znašli precej bolje in z vrhunskimi akcijami so nas spravljali v precejšnje težave. Po rednem delu je bil rezultat 2:2, za nas je obakrat zadel Dovnik. Še posebej lep je bil drugi zadetek, ko je iz težkega položaja iz leve, ubil pajka v nasprotnem čošku. Dež se je preselil tudi na igrišče in v zmedenem golden goal, se je Dovnik še enkrat izkazal, da je bil najbolj spočiti v tistem trenutku in hladno sprašil projektil domačemu Franceljnu med noge. 2:2 torej, ali pa 3:2, važno je, da farmacevti nismo izgubili.
Pred dežjem smo zbežali domov, kjer nas je čakala večerja. Ogrevanje z laškim jabolčnim sokom, dva taksija pred hišo in še sam ne vem, kako hitro smo bili "pri Sašoti f kleti". Po buteljkah so sledili: Šipon, Renski rizling (RR), Traminec in Rumeni muškat. En dva tri smo jih degustirali in povedali svoje osebno mnenje, predvsem Šantej je kraljeval s svojim poznavanjem sulfidov. Mene je najbolj navdušil Šipon, najmanj pa Traminec. Po tistem smo šli še bolj v osrčje kleti, kjer so nas presenetili 500-litrski sodčki. Pipice so se hitro odpirale in zapirale, ob kruhu in vinu pa smo jedli sir, tunko, por in prleški namaz, ki nimam pojma kako se mu reče. Aja, Repovž mi je ravnokar po MSNju povedal, da je to enostavno zaseka. Uglavnem smo pili in jedli dokler nismo zdržali več. V drugi prostor smo vzeli še štiri buteljke in tam nadaljevali ob dobri muziki in pikadu. Najboljša ekipa sva bila jaz in "domačin" Dovnik, medtem ko sta si prvo MVP mesto delila Repovž in Kovačič (Op.a. Sašo). Slednji je svojo 108 pri 501 (poteza dneva) rešil v dveh puščicah in vsi smo zgolj zmajali z glavo, Ferjanc pa je od jeze razbil neonsko luč. Počilo je kot v najhujši vojni in tokrat je Sašo zmajal z glavo. Skratka, bilo je pestro, od takrat naprej pa se ni zgodilo več dosti (vsaj ne da bi se jaz spomnil:)) ). Okoli 3. zjutraj smo odšli domov, kjer smo pridno zaspali do naslednjega jutra.

Pesem za prvi dan:
Iztok Mlakar - Od Franca Frančeškina god



...Nadaljevanje jutri...

Rok