Kakšen dan... pa komaj ponedeljek je!?

En lep pozdrav iz sončne a mrzle Ljubljane. Temperatura se v teh urah sicer giblje okoli 10 stopinj, toda matr je mrz.

Mene zebe predvsem zaradi tega, ker sem bolan. Nisem obiskal zdravnika, da bi mi podal diagnozo, a toliko že vem, da si pripusujem gripo. Bolečine v mišicah, šibkost, kašelj, poln nos, pomanjkanje apetita...
Prašičja, ptičja ali "navadna"...ne vem, upam samo da bo čimprej minilo. Za terapijo sem si predpisal precej čaja (zimska pravljica) z limono (askorbinska kislina) in bombone s smrekovimi vršički, ki sem jih danes kupil v lekarni. Z raznimi zdravili (še) ne bom poizkušal, saj situacija še ni tako kritična in če se potrudim, se v ogledalu celo uspem nasmejati. ...šmrkkkkkkkk......

No skratka ta bolezen pride vedno ob nepravem času, tako da mi je prekrižala precej planov za ta teden. Tako denimo ne vem, ali bom šel sploh še kaj teči pred polmaratonom (21 km). Kar se slednjega tiče sem še vedno prijavljen na 42 km, kar je zame točno 2x preveč, tako da že 4 dni poizkušam priklicati organizatorje, a brez uspeha. Vedno imajo zaseden telefon in mislim, da bom jutri šel direktno na Staničevo 41 (Bežigrad), kjer se nahajajo.
Druga stvar, ki zagotovo odpade je Hmeljada, praznik študentske zabave in piva, ki bo jutri na gospodarskem razstavišču. Dobra stvar tega je, da bom prišparal precej eurčkov, ki jih bom lahko zagonil za... v bistvu sem jih že "zagonil"....kupil sem si laboratorijsko haljo, za katero sem odštel približno 23 € in tako bom lahko spet nosil normalno haljo. Ne vem, če ste na tekočem, a sem staro nehote zamenjal s kdo ve kom in ob naslednjih vajah ugotovil, da je premajhna. Danes pa ugotavljam, da niti ne vem več kje je (ta majhna). No ampak kot že povedano, problem je bil pred nekaj urami rešen, študent pa bo priden. Sedanjosti niti ne znam opisat.... rahlo brezvezno. :)
Na poti domov sem se ustavil še na pošti, kjer sem poslal eno napotnico kolegu v Izolo in se odpravil domov. Pri tem sem šel na avtobus #19, ki ima zelo malo prostora med sedeži. Vsedel sem se na prvega, a klasično je na naslednji postaji prišla gor pribl.85-letna gospa. Ob umiku sem se udaril v desno koleno, ki je že tako ali tako v totalnem sra**u. V mislih sem preklel vse po spisku, vzdihovanja pa nisem uspel zadržati in nekateri so me z začudenjem opazovali, kaj za vraga mi je. Ko jih šiša.

Izstopil sem na Topniški in se ustavil v trgovini za nakup limon. Trgovki sem naročil 1 kg, za katerega naj bi odštel 2,5 €. Spet me je nategnila in dala več kot kilo, in hotela 3 €. Ponovno sem klel v mislih....

Uglavnem, danes nič pametnega. Blog sem napisal, da se malo izpovem, tako ali tako sem sam in trenutno nimam kaj delat. Za vse sem preveč bolan.




LP, Gomi