Ta vikend se nahajam v Ljubljani. Sem sam, se učim in moram priznati, nimam se fan, čeprav mi konec koncev nič ne manjka. Sit sem, kisika v zraku pa je za zdaj še dovolj. Če sem v prejšnjem blogu pisal, da sem izkušen študent, pa moram priznati, da česa takega kar doživljam ta vikend, še nisem doživel.
Kot veste je v Ljubljani sneg, snežilo je cel včerajšnji dan in tudi danes zjutraj mi je sneg prihranil veselje. Živim namreč v garsonjeri in imam strešna okna, ki so zdaj posuta z zbito, če ne že zmrznjeno plastjo približno 5 cm snega. Praktično sem v igluju. Ta snežna sicer počasi pada dol (1 cm/h), toda kaj ko ima okno meter in pol. Resnično upam, da se bo ta sneg po ne vem kakšnem čudežu čimprej umaknil. Snega je namreč največ prav na vznožju strešnega okna, tako da ga ne morem niti odpret (tudi sicer je zelo težko zaradi same teže), brez da bi se mi po mizi (okno je nad njo) usul sneg. Tako tudi kisika počasi zmanjkuje, saj ne morem niti normalno prezračit stanovanja. Posledično se ne morem več skoncentrirano učit, kar me dela živčnega.
:)))
Še prigoda od včeraj: Ko sem šel na pizzo pod blok, sem si obul rokometne teniske brez profila namesto zimskih čevljev. Pri prečkanju ceste sem se grdo spodrsnil (verjetno se mi je marsikateri voznik zasmejal), a se rutinirano ujel (hahaha!:P). Takrat sem razumel, zakaj avti vozijo približno 20 km/h po Topniški.
Lp, Gomi
Ni komentarjev:
Objavite komentar