Konec romantike

Že pred nekaj dnevi sem si obljubil, da danes pridem na blog in napišem radikalno objavo. Nekaj takega, kar bi nekoga streslo, mu morda dali vsaj misliti ali pa, da bi se vsaj še kdaj vrnil na blog. Skratka nekaj, kar je boljše od mojih slabih objav. Imel sem sto in sto idej, a se v tem trenutku ne spomnim prav nobene. Vmes se je zgodilo nešteto stvari, ne vem pa, kastera bi bila tista, ki mi preprečuje normalno razmišljanje in ocenjevanje, kaj bi bilo za današnjo tematiko najprimerneje. Tako bom govoril o raznem, dosti bom pisal, malo bom pel, na dolgo in široko bom izrazil mnenje o življenju. O romantiki pa ne prav veliko, glede na to da je je konec.

Sladkorja imam v sebi dovolj. Če ga nimam, se naredi iz maščob. Teh imam tudi dovolj. Če ne verjamete, vprašajte mojega brata, ki me vsakodnevno opozarja na odvečne kilograme, ki lezejo ven okoli mojega popka in pod mojo trtico. Ne morem si kaj. O genih ne bom govoril, ker bi užalil moje bližnje... Ritem življenja me prisili v to, da jem nezdravo, malokrat in takrat dosti, in kar je še najhuje - hitro. Skratka, vse narobe. S športom se ukvarjam kolikor gre, kar pomeni, da predvsem v rokometu še vedno rasturam, v ostalih pa se pravzaprav bojim sploh preizkusiti. V nogometu npr. . Ko sem prišel iz Italije sem obvladal, bil poln trikov. Konec rednega prakticiranja (ma kaj delam jaz v tej Sloveniji?!) pa me je privedel v nekaj slabih predstav v zadnjem mesecu. Torej se moji bojazni pred drugimi športi sploh ne gre čuditi.
Danes sem imel tudi kolokvij, pogoj za izpit čez dva tedna. Zanj sem "treniral" šest dni kot nor, kar bi po pravilih stroke moralo zadostovati za pozitivno oceno, toda kolokvij je bil ubijalski in ptički že čivkajo, da bom med tistimi, ki ne bodo preživeli. Škoda. Imel sem dober tempo in motivacijo, za narediti nekaj dobrega, nekaj več od tistega kar je manj, razviti serijo rezultatov....toda očitno le ne bom tako uspešen kot sem si zamišljal. Vsaj ne tako hitro. Če že hitro jem, ni potrebe po hitrem delanju izpitov. Kajne, da ne? Morda bi, ob manj učenja, lahko tudi počasneje jedel in bi ob boljši prebavi bil tudi bolj efektiven. Efektiven pomeni učinkovit, kar se meri z spremembo nekega parametra, glede na začetek, pri čemur je potrebno upoštevati želje in cilje končno vrednost tega parametra...to definicijo sem si izmislil zdaj. Upam, da je ok. Če ni, me popravite.
Rad imam trenutke, ko me ljudje popravijo. Takrat uvidim dosti stvari:
To, da razmišljajo. To, da jim ni vseeno zame. To, da so še ljudje na tem svetu, ki stremijo k boljšemu. To, da se me ne bojijo in se radi pogovarjajo z menoj. To, da lahko mirne duše jaz to isto osebo skritiziram kadarkoli mi paše. To je en način za si biti bot, biti si bot pa imamo vsi radi, kajne?

Končal sem prva dva odstavka in čeprav jih zdaj ne bom šel brati, se mi zdi, da mi je kar dobro šlo. Blog preberem vedno po koncu pisanja. Takrat se (vsaj poizkušam) vživim v vlogo gosta na njem, ter (še vedno poizkušam) razmišljam, kaj bi avtor, glede na to, koliko ga poznam (glede na to, da sem gost, vem o Gomiju najbrž zgolj to, da me lahko vedno znova preseneti na grd ali lep način in da čez dva dni o tem dogodku ne bom imel/a več kaj za razmišljat in za povedat), lahko mislil pri določenih stavkih. Kot sem na mojem blogu že povedal: življenje je jeba in če ga ne vzameš vsaj malo z lahkoto si oplel. V vsakem primeru te bo nategnilo. To naj ti bo jasno. Če ne boš pri nategovanju sproščen pa bo bolelo še bolj kot sicer. Grda prispodoba. Tudi to sem si zdaj izmislil. Upam, da je ok....Čeprav ni romantično.

Romantike danes res, ma uno res, uno totalno res.....ni bilo veliko. Kot prvi me je nate"h"nil Burn. Moj dobri ful-kofeinski prijatelj me je držal budnega do treh. Nisem delal nič, ležal sem v postelji in štel ovčke. Nikakor da zaspim. Seveda sem bil zaradi nenaspanosti v tiltu celo jutro. Nadalje me je nategnil bar pred faksom. Totalna gužva, takrat ko jo najmanj želiš. Murphy? Ma kakšen Murphy. Life. Kot tretje-že omenjeni kolokvij. Da ne bi strela udarla tistega asistenta, ki je dal nalogo o proteinih, za katero še zdaj ne vem, kaj je hotela od mene. Četrti nateg je sledil ob odhodu domov. Akumulator na avtu se mi je spraznil...po vrsti mi na pomoč niso priskočili (se niso javili, niso mogli, bi a ni bilo sredstev...) Uroš, Blaž, Jernej, še en Uroš, Teja, Klemen, Matic...na telefonu sem bil celo več kot z enim hkrati, govoril s Peugeot asistenco, AMZSjem, na koncu pa sem le dobil je**ne kable. Kolega Medak mi jih je s kolesom dostavil iz Šiške. Svaka čast. Prijatelja spoznaš v nesreči, nimaš kaj. Za avto sem zaprosil soseda, povezali smo in tokrat nategnili mi moj avto. Pa sva si bla bot. Čeprav se mi zdi, da je on mene malo bolj prefinjeno nategnil. Mudilo se mi je namreč domov, na trening. Na koncu sem iz garderobe pritekel na parket dvorane točno ob 19:01, minuto po tem, ko je ekipa pričela s tradicionalnim "zborom" na začetku vsakega treninga. Pritekel sem bos, v eni roki teniske, v drugi nogavice, razprta trenirka....lep prizor. Jutri igramo 1.tekmo drugega dela 1.b slovenske rokometne lige (ufff) v Šmartnem pri Litiji. Po vsej verjetnosti bomo izgubili, ampak kaj zato? Še en nateg. Po tekmi grem v večerni lfie, tega sem prepotreben. Letos ga je bilo res malo.

Zdaj poslušam Beatlese. Rekli boste, "zakaj zdaj govori, kaj on posluša?" In jaz bom rekel..."ma kaj vas briga?! Važno, da jih poslušam, ni važno če in zakaj to govorim". In vi boste rekli..."dobro - ne razburjaj se. Objemi me, ljubi me." (Hold me, love me....). Ali pa tudi ne boste tega rekli. Konec koncev me ne zanima, kaj boste rekli. Če le ne boste tega napisali pod komentar. Takrat me bo zanimalo. Ker je blog moj in ker bodo to videli tudi drugi. In če vaše mnenje o meni in mojih blogih poznajo drugi, potem lahko na njih vplivate, ne da bi se sami pozanimali in prepričali o resnici. In to ni dobro. Ker potemtakem bodo oni nardili kontro in z veseljem kdaj vplivali na vas. Brez, da vi se vi sploh zavedali. Samo tako si boste bot.
Ali želite, da drugi vplivajo na vas? Ne? Torej ne pišite bedarij pod komentarje... ampak pišite komentarje, pri katerih ne boste vplivali na druge. Predvsem pa napišite kaj pametnega! Karkoli vas matra, karkoli bi radi sporočili svetu. Napišite, naj vas ne bo sram. Obljubim, da bom to upošteval zgolj kot komentar, ne kot nasvet, za katerega želite, da bi bil efektiven, če se še spomnite kaj to pomeni. Vedite pa nekaj: name vplivajo le redki. Pa še pri takih primerih čez dva dni ne bom imel več kaj za povedat.

Lp, Gomi