Osebni rekord, prvi takšne vrste

Vedno sem rad spremljal atletiko. Morda zadnja leta manj, kar je po mojem pogojeno s slabšimi dosežki slovenskih atletov in atletinj. In ko "sem bil ša majhen", sem se pogosto spraševal, kaj ob imenih tekmovalcev pomenijo kratice WR, SB, PB, DNF in ostale...
PB (personal best) je bil na tekmovanju zmeraj najbolj zanimiv, še posebej pri Slovencih. Po tem si lahko sodil, kdo je favorit za zmago (ali pa, če so laufali na progah 4 in 5:) ). Ti so namreč PB kar pogosto menjavali in to jim je bil pred prvenstvi tudi cilj. "Želim si popraviti osebni rekord, potem pa bomo videli, kam me bo to pripeljalo..." slišimo v vsaki daljši športni oddaji. To po mojem sploh ni tako skromno, kajti poseči po Season bestu (najboljši dosežek sezone) ali celo World recordu (mislim da prevod ni potreben) je bilo za "Janeze" skoraj vedno nedosegljivo.
Tudi pri ostalih športih imajo športniki svojevrstne rekorde. Čas za zmago pri tenisu, minute nepremagljivosti nogometnega vratarja, zaporedne zmage v formuli 1.. vse to so rekordi, osebni, sezonski ali svetovni. Pri rokometu npr. zase še dobro pomnim, da sem največkrat zabil proti Rudarju iz Trbovelj in sicer sem na mladinski tekmi leta 2006 zabil 13x in takrat so mi priznavali najlepše...da "sem jih premagal sam". Na prijateljski tekmi proti Umagu sem sicer zadel 14x, a takrat sem bil mlajši, predvsem pa tekma ni imela nobenega pomena, zato je moj PB še vedno 13 in bo tak verjetno tudi ostal. Sicer pa je rekord slovenske lige 30 zadetkov na eni tekmi (Jamnik, Škofja Loka). Moj PB torej ni tako slab, a napram WR sem še zelo daleč.....

Naj se vrnem k kraljici športov. Na polmaratonu sem nastopil že lani, zato sem si letos zadal za cilj izboljšanje osebnega rekorda. Kaj pa drugega? Zmagati ne morem. Torej tudi WR in SB odpadeta :)) In osebni rekord je padel. Lanskih 1:48:58 sem izboljšal na 1:43:42. 5 minut in 15 sekund, ob katerih čutim svojevrstno zadoščenje. Pravzaprav sem glede na moje ne ravno športno življenje v preteklem mesecu precej zadovoljen in tudi malo presenečen. Upal sem, da rekord podrem za nekaj sekund, šlo je pa precej boljše in danes mi je morda malce žal, da se nisem še bolj potrudil. ALi pa manj, tako, da bi imel naslednje leto več šans, da ga podrem ponovno ;). Ishinbajeva style. Ker rezerve sem imel še nekaj. Če pomislim, kako bogi sem bil po polmaratonu lani, je letos situacija zelo solidna. Razen žulja na mezincu desne noge in bolečin v desnem kolenu in v mišicah (a me te druge ne skrbijo) nimam težav. Nobenih krvavih prstov npr. :). (Kar pomeni da je prava številka Mizuno tenisk zame 45 in ne 44, kakršne sem imel lani).
Drugo leto ciljam na še boljši rezultat. A potrebno bo odteči zelo pametno. Kot letos, le malo bolj bo treba vztrajati na tempu, kot prvo pa štartati v MALCE hitrejši skupini. Predvsem tukaj vidim rezervo, kajti štartal sem bolj zadaj, vseskozi več ali manj prehiteval v okolici časa 1:52 (tekači imajo balone, na katerih piše, kdaj bodo prišli v cilj), na koncu pa osvojil 1414. mesto v konkurenci 3900 tekačev.
http://www.ljubljanskimaraton.si/index.asp?s=10&p=2&kat=M21

In še ena fotografija že malo načetega Lovgrena (modra majica) v šestnajstem kilometru:)

Suvereno.

Lp, Gomi