Strokovno - zabavna ekskurzija v Beograd

Pred slabim mesecem, so na naši fakuleti pričeli z reklamiranjem ekskurzije v Beograd. Žal je bilo na voljo samo 90 mest, zaradi česar so bile borbe za dovolj zgodnjo prijavo na ekskurzijo precej hude. V Beograd si je namreč želel marsikateri študent naše fakultete. Od slednjih za sicer dobro polovico nisem vedel, da obstajajo, a sem se vseeno nadejal, da bi s prijavo na ekskurzijo razširil svoja taka in drugačna obzorja.
Žal se je na dan prijave vse sfižilo. Ob 9.30, ko bi se naj prijave pričele, sem prišel na faks. Bilo me je malce sram, ker "sem prihajal med prvimi", a sem imel kasneje predavanja in nisem mogel. No, izkazalo se je, da je bila vrsta pred študentsko sobico (kjer so prijave potekale) tako dolga, da so me, še preden sem jo zagledal, kolegi opomnili, da ne bom prišel skozi in da so vsa mesta za Beograd že zapolnjena. Super.... Drek super!
Hitro je stekla akcija in do večera smo bili že zedinjeni. "V Beograd bo šel še en BUS v lastni režiji." V njem naj bi sedele pretežno bolj izkušene face fakultete za farmacijo, seveda pa s(m)o v prihodnjih dneh medse radi sprejeli vsakega, ki se nam je želel pridružiti. Na koncu se nas je zbralo 43, ravno prav za en avtobus, ki ga je šofer z nadimkov Schumacher uspešno peljal.
Na ekskurzijo bi morali štartati v četrtek nekaj pred polnočjo, a se je zaradi izjemne predstave Olimpije (in podaljškov) vse skupaj pomaknilo za eno uro kasneje. Marsikdo od nas si je tekmo tudi v živo ogledal in me prepričal, da si bom eno naslednjih ogledal tudi sam.
Naš avtobus se je uradno klical Partybus, medtem ko je Doubledecker "študentske sobice" imel naziv Desusbus. Okoli vratu smo imeli tudi svoje "badge-e" z vzdevki (jaz npr. Ribja petarda), ki smo si jih dali pred tem. Vse to dovolj zgovorno priča o tem, da večjemu avtobusu nismo imeli ničesar za zavidat. Morda ogled Hemofarma. Morda. Naša strokovno-zabavna ekskurzija se je namreč po dogovoru z vsemi še pred odhodom spremenila v bolj zabavno ekskurzijo, zaradi česar smo spustili ogled omenjene farmacevtske tovarne v Vršacu. In medtem, ko si je Desusbus neprespan navsezgodaj ogledoval čuda tehnike, smo mi v daljavi že zagledali Beograd.
Moram priznati, da sem si po informacijah in po pesmih, ki sem jih slišal od nekaterih bendov, Beograd pričakoval natanko takšen kot je bil. Čist, bogat, poln razkošja na eni, ter umazan, nerazvit in celo razstreljen na drugi strani. S svojimi 22 kolegi/cami, smo se nastanili v Manga hostlu, nekje vmes med vsem omenjenim. Ravno prav pristno, da smo se zavedali kje smo, pa čeprav smo bili pravzaprav v neke vrste atriju, od koder ni bilo slutiti, da 20 metrov stran vozijo avtobusi in tramvaji.
V Beogradu smo si ogledali razno:
Park Kalemegdan, od koder smo občudovali sotočje Donave in Save (potrebovali doktorske pogovore, da smo ugotovili katera je katera) in poizkusili prižgati topove (ni šlo), stadion Partizana od znotraj in zunaj, Titov muzej in grob v Hiši cvetja, nekaj manjših diskotek, trgovin, restavracij in kafičev, se vozili s 50 let starim avtobusom (Ko to tamo pjeva varjanta) itd..
Zvečer smo se v obeh večerih zelo zabavali. Prvi večer smo žurali z domačimi študenti farmacije, ki so se izkazali za zelo dobre goste, v drugem pa smo bili glavni gostje odprtega partija pod palubo ladje na reki. Pred tem smo na bližnjem splavu imeli organizirano srbsko večerjo (neznana predjed, šopska solata, odlično meso in odličen krompir, zelo solidno belo in črno vino:) ). Glavni hit večera so bili "trubači-tamburaši" (taki, kjer ni noben pihal, imeli so tamuburico, kitaro in harmoniko), ki so polovico časa igrali pri naši mizi, saj smo jih redno in uspešno podkupovali z 100-500 dinarji (1-5 €). Djurdevdan, Lipe cvatu itd. so odmevale po celi restavraciji in resnično lahko rečem, da je bila to najbolj pristna stvar na celem izletu.
Precej utrujeni in polni vtisov smo se po zadnji Karađorđevičevi šncli odpravili nazaj proti Sloveniji. Čeprav priznavam, da je Ljubljana lepša od Beograda, moram povedati, da sem bil nad Belim gradom navdušen. Veliko stvari mi je tam pisanih na kožo in verjamem, da se nekoč še vrnem.

Prijetno! Gomi



p.s. Nekaj naših slik v kratkem.