Ko ima Luka god...toda to še ni vse!!

Nikoli nisem pretirano praznoval godov (goda, godu?). Nikoli nisem čakal Godota. Ampak saj to sem že omenil. Čeprav se na svojega rad spomnim in 16.avgusta poizkušam živeti še lepše kot sicer.Tudi to je rednim bralcem že znano. Pa še kar težim s tem godom a?:) Blog sem nameraval napisati že nekaj dni in slučaj je prinesel to, da blog pišem prav na dan Lukovega godu. Čeprav se na to do sedaj sploh nisem spomnil. Dejansko. Ampak to še zdaleč ni vse.

Situacija je rahlo kritična. Od mešanja pestila v terilnici in pateni v zadnjih dneh se mi je naredil žulj na desni roki. Moški kolegi (pa tudi ženske kolegice, zakaj pa ne?) bi glede na obliko vsega skupaj lahko pomislili

tudi na kaj drugega, a razlog je zgoraj naštet in prav nič drugega. Khmhm. Toda to sploh ni vse!
Poleg tega imam rahle prebavne motnje, kar bi lahko pripisal prevelikemu relativnemu deležu nekvalitetnih proteinskih živil v mojem dietetičnem vsakdanu.  To sem sedaj povedal kot veliki stručko, a sem nad najnovejšo interpretacijo rdeče kapice ostal preveč navdušen, da ne bi avtorja vsaj malce oponašal.
In tudi to še ni vse. V lekarni delam kot živina, danes sem ob odsotnosti svoje predrage sodelavke Žive (izpit) moral sam poskrbeti za skoraj dvakrat več dela, kot ga sicer imava v povprečju skupaj. Kratek izračun pove, da sem delal skoraj štirikrat več kot ponavadi. Kmalu bi doživel svoj konec in res dobro, da dobimo kot staff razne imunoglukane, vitamine, čaje, sirupe, paracetamole ipd. za male pare. Če ne bi že zdavnaj obležal, vsaj občutek mi tako pravi.
In tudi to še ni vse!!
Če ne grem spat v naslednje pol ure bom jutri spet nenaspan in posledično rahlo siten cel dan. Živa sicer pride nazaj, a zdaj ko v lekarni vidijo koliko sem sposoben narediti (kao dej, za boljši blog sem to moral napisat) bodo morda od naju zahtevali čudeže. Sicer pa se že veselim jutrišnjega vnovičnega zajemanja receptov s svojo mentorico. Takrat je namreč zelo zabavno, ker falim vsako drugo potezo.
In tudi to še ni vse!!
Ljubljanski maraton (zame polmaraton) se bliža. Jaz pa še vedno ne vem kaj bom imel oblečeno. Sliši se, kot bi govorila punca pred poroko. Ampak upam si trditi, da je to ena pomembnejših stvari. Seveda bo vse odvisno od vremena, ampak jaz nimam pripravljene verzije ne za sonce, ne za dež, ne za gorko, ne za hladno. Za nič.
In tudi to še ni vse! Prav tako ne vem, kaj bom letos poslušal na iPodu. Lanska glasbena lista je bila dokaj posrečena. Čeprav je dejstvo, da je bil sicer odličen komad Eaglsov (spodaj zalepljen) velika napaka za zadnjih par kilometrov. Želel sem si jo pred tem, ker so bile okoliščine pač take. Hvala bogu jo je dovolj zgodaj prekinil Gunther s seveda dosti bolj šupkastim komadom. Upam, da bo letošnji seznam podobno "dober" in da bom razdaljo pretekel še hitreje kot lani (sicer pa še en blog o tem sledi).
In tudi to še ni vse!!
Za petek je napovedan konec sveta. Zato bom še jutri (ali pojutri) objavil Najnovejše o najmočnejšem. Da slučajno ne bodo oktobrske končale v njegovem finalnem udarcu. Jaz vseeno upam, da se nas Chuck Norris usmili, nenazadnje ga imamo zelo radi in smo v bistvu njegovi prijatelji. Ko ga srečamo zunaj mu damo roko in mu rečemo: "kje si stari?!". Kaj ne da?

To je vse.

Vendar če boste preberali naslednji blog... potem tudi to še ni vse!!...



Lp, Gomi