Farmaski 2012

Tudi letos sem se, tako kot lani, udeležil Farmaskija, najbolj kratko-jedrnato zabavnega dogodka v okviru organizacije Slovenskega farmacevtskega društva. Tudi tokrat v domeni Celjske podružnice, tudi tokrat na Rogli, tudi tokrat zadnjo soboto v januarju.
Pravzaprav bi lahko povlekel še precej vzporednic, saj se tudi sam program ni precej razlikoval in tudi večina družbe je bila tam poznana že od lani.
Vseeno bi bilo potrebno poudariti določene razlike.

Z Jernejem, Davidom, Urošem, Tadejem in še enim Urošem smo se na Roglo odpravili že v petek. To pa zaradi tega, ker smo lahko najeli bungalov za najmanj dve noči, oz. bi bila v primeru najema ene noči cena enaka - 35€ po osebi. "Dobro", smo si rekli. "Pa gremo že v petek". Na žalost nas je v slabo voljo pred tem spravila slovenska rokometna reprezentanca, ki se za naš okus ni dovolj dobro kosala z Makedonci in na žalost so naši fantje zasluženo izgubili boj za kvalifikacije za OI v Londonu. Škoda za zamujeno priložnost, a upajmo, da se še kdaj vrne...

Na Roglo smo prispeli v lepem in ne preveč mrzlem vremenu. Vseeno sem si kot Primorec z veseljem pel refren pesmi "Matr' je mrz'" od Big foot mame. Sledila je dokaj hitra namestitev pod vodstvom Tadeja in ob 18.30 smo si že pripravljali večerjo. Jernej se je izkazal s kuhanjem špagetov, žal pa ni imel srečne roke pri izbiri omake. Lakota je huda stvar, zato smo kislo-pekočo-sluzasto pašto vseeno v večini pojedli, sledila pa je sladica-hrenovke in kruh pod režijo mlajšega od Urošev. Potem smo počasi odprli nekaj za poplaknit grlo in z rokometno tekmo po televiziji in nekaj družabnimi igrami pričakali polnoč in se po njej družili še dobri dve urci, ko smo rahlo zmatrani odšli spat. Jaz sem bil cimer od Davida na raztegljivem kavču...prvo noč vse lepo in prav. Zjutraj sem bil kot rožica....

...vstali smo ob osmih, si umili zobke in se odpravili proti hotelu Planja, kjer nas je čakal farmacevtski zajtrk - rogljiči, kava, medica, borovničke in podobna živila. Prejeli smo štartno številko (moja je bila 130, tako kot lani, Pa ne morem verjet!), preslišali že znana navodila in nekaj pred deseto uro bili na smučkah. Moram priznati, da je moje zelo dobro namazal Tadej, tako da mi je smučanje šlo precej dobro od nog. Vsaj občutek je bil takšen. Tudi na kasnejšem tekmovanju mi je šlo večji del proge zadovoljivo dobro, toda nekaj vrat pred ciljem sem na razočaranje številnih navijačev v cilju (kako da ne) storil šolsko napako in skoraj odstopil. Na srečo sem z zelo nizko hitrostjo s skrajnimi močmi (malce me je bilo tudi sram, ker so vsi vidli, kako sem se skoraj ubil) uspel ujeti vratca, toda "od oka" sem na tistih dvajsetih metrih (in kasneje do cilja zaradi izredno nizke hitrosti) pustil kakšnih pet sekund. Končni čas je bil zato slabši kot lani (proga naj bi bila enako postavljena, zagotovo pa isto dolga!), ampak bistveno je sodelovati. Oziroma odlično je sodelovati!

Lanska (in letošnja?) proga... (snemanje in montaža D.Andrejc)


Po tekmovanju smo se udeležili tudi koncerta Vilija Resnika pred kočo na Mašinžagi. Vili je bil totalno opušten in gotov, kar me je malo presnetilo. Ni se branil ničesar, niti naše družbe, niti naše pijače...skratka, vse ok. Edino, nekajkrat je sfalil besedilo svojih pesmi! Jah... nimaš kej, tudi najboljšim se zgodi!
Bograč je bil odličen (spet častil SFD s sponzorji, slava jim!) in okoli dveh smo se odpravili naredit še par turic na smučke. Karto smo izkoristili do konca, čeprav smo vmes precej počivali.
Po popoldanski prhi smo se preoblekli v sveže in dišeče (kako da ne) obleke ter se udeležili večerje. Kar se hrane tiče je bilo odlično, navdušen sem bil predvsem nad sladico. Vsaka ji čast njej in tisti/tistemu, ki jo je naredil. Razglasitev rezultatov je bila precej slavnostna tudi za naš bungalov, saj je v konkurenci letnikov 1983 in mlajši nepričakovano (kako da ne!) zmagal Tadej in utišal vse kritike, ki so mu očitali lansko napako z odstopom v bližnjem gozdu.

Rahli očitki organizatorjem z naše strani pa so leteli za polurni glasbeni nastop enega izmed udeležencev slovenskih talentov. Fant izredno lepo poje, toda kaj, ko je z izbiro pesmi za moje pojme udaril povsem mimo in v ne preveč žurersko razpoloženje spravil večino študentske sekcije oz. prav vse fante in zgolj nekatera dekleta. Tudi to je bil razlog, da se mi je prehitro začelo spati, posledično nisem bil za ples in po polnočni juhici smo se odločili odpraviti proti bungalovu. A ne Jernej? Tam je sledilo še kakšne pol ure težke debate in potem smo počasi utrujeni zaspali. Ampak ne za dolgo. Vsaj jaz ne. To, kar je iz mene počel David drugo noč ni bilo podobno ničemur. Kljub temu, da sem ga tepel (kako da ne) skoraj eno uro mi ni in ni dal mira (še zbudil se ni!) ter se želel stiskati z menoj. "Bolj ga tepem, bolj se stiska!" Vzel sem deko in odšel v zgornjo sobo, ker smo se zjutraj tako zbudili v treh na zakonski postelji. Od tega sva dva imela 190 cm, ampak jaz sem vseeno spal odlično! Ko smo se zjutraj pogledali smo imeli čuden občutek, ampak bolu me je gioko! Vedeli smo, da smo imeli roke čez noč pri sebi in to je bilo bistveno. Tudi Črna mamba Matej, ki se nam je pridružil drugo noč, je letos prišel v bungalov bolj zgodaj kot lani.
Ne vem točno, kje je spal, ampak bolu ga je gioko tudi njega!
Drugi dan se sicer nisem zbudil kot rožica,...oz. bil sem totalno neprespan in posledice tega čutim še danes.

Zaključek: letos sem si zaradi slabše forme vzel Farmaski bolj na easy, zato bo treba it drugo leto spet bolj na hard! Vsaj to se pričakuje....
Juhej in kolkor tablet, tolko let!

Gomi