Življenje je borba, ja. Ma čaki malo...kam to pelje?

Kam? Zunaj je vedno bolj temno. Notri malo zatohlo. Odpri okna, prižgi luč in svečko, ki odganja komarje. A bo?

Pozdravljene in pozdravljeni, drage moje in dragi moji. Tako bi rekla Nina Osenar, ki je malo gotova an? Gotov sem tudi jaz. Kuga pa vi, kuga dogaja ejga?

Pri svojih skorajda rosnih petindvajsetih ugotavljam, da je šlo vse maksimalno v ramengo. Da ne rečem kam drugam. In tudi jaz sem del tega in tudi sam sem sodeloval pri "ramengozaciji".
V svojem blogu sem že davno opozarjal na ne najbolj rožnato situacijo, ki vlada svetu. Ampak takrat sem bil rahlo brezbrižen študent in sem poskušal zadevo prikazati na pol ironičen način. Res je, da sem se oziral okoli in spremljal kaj in kako se dogaja, toda pred seboj sem imel bolj kot ne samo en cilj in to je, da uspešno opravim naslednji izpit, saj sem na veselici, ki je sledila, v takem primeru dosti bolj užival, kot če ga nisem/ne bi naredil. Vsi normalni verjetno razumete, kaj imam v mislih .
Pet let nazaj je bilo to, drage moje in dragi moji. Pet ni malo! Petina mojega življenja. Danes gledam na to finančno krizo dosti bolj kislega obraza. Žal je stanje, ki je v veliki meri odvisno od človeštva na vseh frontah nazadovalo (razen v določenih iznajdbah, za katere pa se bo na dolgi rok tako ali tako izkazalo, da prinašajo več slabega kot dobrega). Oziroma se že kaže. Tehnologija je ogromno stvari obrnila na glavo. Saj ne rečem, da nam ni določenih opravil tudi olajšala (pralni stroj, termo-kamere, zdravila) toda po večini so in smo včasih zmogli tudi brez nje. Glavni problem je, da je hitrejša od nas. In to je razlog, da vsi divjamo. Tehnologija nam to "omogoča". Da vseskozi delamo. Vedno se je bilo potrebno potruditi za svoj obstoj in preživetje ampak na tak način? Tehnologija tudi onemogoča. Da bi vsi delali. Ker namesto nas delajo računalniki, da o touchscreenih sploh ne govorim. Ne rabimo knjižničarjev, raznašalcev časopisov, poštarjev, bankirjev....in konec koncev tudi farmacevtov. Informacije, ki jih rabimo nam dostavi tehnologija. Iz tega seveda sledi tudi visoka stopnja brezposelnosti. Ljudje nimamo več kaj delat, znanje ni več cenjeno, saj ga je v vsakem pametnem telefonu več. Vse je napisano. Je prav, da veva ti in jaz o čisto vsaki stvari manj, kot prvošolček ki je spreten z miško in tipkovnico?
Smo sicer še vedno v kapitalizmu, kjer bi morala kvaliteta nekako premagati tisto drugo. Ampak primer: vlaganje v kvalitetno glasbo nima smisla, saj so zaslužki prenizki, posluša pa jo vsak, ki točno za to ni dal niti centa. Vlaganje v kvalitetno hrano nima smisla, saj so zaslužki prenizki, na tržnici pa so privlačnejši sadeži, ki se mogoče bolj svetijo, ali pa ki nikoli ne zgnjijejo. Vlaganje v delo nima smisla, saj na koncu kljub pogodbi ne dobiš izplačanega, kar ti pripada in končaš na cesti. Ima v takem sistemu smisel vlagati? Jaz še vedno mislim, da ja, a se zavedam, da za morebiten uspeh morda ne bomo nagrajeni, če nismo zelo spretni pa lahko dobimo tudi kontra efekt.


Kar je najbolj smešno je, da se večina normalnih tega zaveda, a je pri tem nemočnih ali pa nima poguma/volje česarkoli spremenit. V tem blogu ne odkrivam tople vode, s tem se lahko vsi strinjamo. Vsi počnemo enako in bolj malo prispevamo k temu, da bi se svet izboljšal. Skušamo plavati nad morsko gladino, goljufamo, hvatamo krivine, v najslabšem primeru pa najamemo dobrega odvetnika, ki tako ali tako hitreje išče luknje v zakonodaji, kot bi se vladajoči znali karkoli zmeniti. Tudi oni namreč na koncu skrbijo za svojo ritko in za svoje bližnje. In to je sistem? Pa sistem je po definiciji urejen!

Tisk npr. je svet v malem. Ožji prikaz tistega, kar se v svetu dogaja. Včasih so se časopisi borili, kdo bo napisal novico. Borba je prinašala konkurenčnost in kvaliteto (celo filme so snemali na to temo). En je dobil to čast, vsi ostali so dolgih nosov iskali nove priložnosti. Danes se dela po liniji najmanjšega odpora. Kopiramo (tudi to omogoča že par klikov na miško ali pa fotokopirni stroj) in upamo, da bo kdo uvidel, kaj premoremo, predvsem pa, da nihče ne bo uvidel plagiatorstva. Tehnologija in čutila seveda omogočajo, da se take hitro odkrije, kar pa pridnega in marljivega "normalnega" boli. Ker so postopki kaznovanja seveda predolgi in ptički čivkajo, da se v bistvu splača delati neetično in celo nelegalno. 
In kar se medijev tiče....včasih dobivam občutek, da so nič drugega kot spodbujevalci slabega. Ne morem jih videt, meni so sluzasti. "DRAMA STARI, DRAMA! Gremo slikat, gremo objavit, gremo, gremo, gremo! Koga se da še sesut?" "Share, deli, copy-paste, drama!" Oni bodo meni o nekih lobijih, a sami niso nič drugega kot to. Več je slabega, več lahko poročajo. Še iz tem, iz katerih bi se lahko vsi malce naredili norca, naredijo zgodbo za se zjokat
Naj naredijo kej dobrega raje! In TV oddaje...včasih smo gledali TV Poper, pa vse od Mariota, teater Paradižnik, radio Ga-Ga. Kaj imamo danes? Preverjeno, Tednik, Svet, Botrstvo za boljši jutri....PNMV res! Lahko bi se malce potrudili in naredili kaj inteligentnega. Ne pa samo eno in isto...kdo krade, kdo je obubožan....Te novice nas delajo samo še slabše volje! Še Italijani, ki so malo večji dramatiki in dramatizerji imajo dosti več humorja in nasploh dosti boljši TV in Radio program, kjer ni vedno govora samo o krizi. Vsaka čast Slakonji, Polesu, Hribarju in podobnim.

Naslednje poglavje so plačila na roko. To je zgnjil temelj, ki bi ga bilo potrebno porušiti in se tako ali drugače zapeljati čez zgodbo DDV-ja. Ljudje se sicer pritožujemo, da se viša, toda na tržnici, pri mesarju, mizarju in pri vseh ostalih prodajalcih blaga ali storitev raje damo manj (pa je res manj?) denarja na roko, kot več denarja na račun. Vsi ti odstotki, ki ne prihajajo iz višjih plačil po izdaji računa se kažejo danes v višjih davkih in obdavčitvah na vse živo, česar si ne bi želeli. Človek dela, si zgradi hiško ob jezeru in sedaj mu bodo na mesec jemali pol plače? Ma komu na čast?! Kje piše, da sploh lahko to odplačuje? Torej delam, zato da si nekaj ustvarim, zato, da mi lahko potem vzamejo. Haaaaa. Skratka, dokler ne bomo plačevali tega, kar je zakonsko določeno, potem nam bodo vzeli še ptičjo krmilnico, če bo potrebno. Ni mi prav, a vprašanje, če bom naslednjič od taksista zahteval račun, medtem ko se mi bo mudilo "v lajf".

En dokaz več, kam smo prišli, je tudi druženje. Ma ni ga trenutka, ko v družbi desetih ne bi nekdo od nas DRKAL po telefonu. Ma ni ga žura, da ne bi nekdo DRKAL po fotoaparatu. Zadnjih nekaj dni sem v restavracijah opazoval ljudi pri sosednjih mizah. Celo ko smo sami in čakamo na kosilo, je takšno ali drugačno igranje s telefonom po moji randomizirani enojno-slepi študiji najpogostejše opravilo.

O parlamentu, vladi, političnem kadrovanju, korupciji in gonji po sodiščih pa kot ponavadi ne bi. Marsikdo ni čist in tudi takim sem, takrat še nevede, na volitvah že namenil svoje glasove in tudi tam prispeval, da smo kjer smo. V bistvu je tako, da če kandidiraš verjetno nisi čist. Podobno, kot če najameš najbolj znane slovenske odvetnike. Valda si kriv?...
Na koncu se sprašujem, kje je konec tega. Požgat vse materialno razen njiv in gozdov bi bila ena rešitev. Kot pri igrici Catan. V igri igralci pridobivajo ilovico, rudo, les, volno in žito. Pa da vidimo, ko je jači! 





P.S. Baje zdravniki še niso povsem obupali zaradi tehnologije. Vsaj tako pravi gospod Horvat, dr. med.: Če si na internetu prebral, da potrebuješ določeno zdravilo, potem naj ti internet tudi napiše recept. Takega programa pa hvala Bogu (tako se reče) še ni. Pa ne mi zdej govorit, da se recepte da ponaredit, ker nama boste z doktorjem zbili še to kar je ostalo.

P.S.2  Dovolj. Kmalu nekaj bolj vedrega, nisem jaz medij.

Lp, Gomi