17 oktober, 2008

Finančna kriza

Če mi je kdo par leti nazaj pred dopustom rekel: » Greš v hostel, pa je«, sem ga le začudeno pogledal in si po nadaljnjih informacijah mislil, da ljudje, ki gredo v hostel, niso normalni. Da jim enostavno manjka tisti (neznan) kemijski esencialni element v glavi in gredo v hostel. Kao gadni. Zame je bila to neka tabu nastanitev, če se ta izraz sploh lahko uporabi. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
In danes, glej ga vrag'ca.... sem jaz v hostlu. Sobo delim z dvema fantoma, en je Avstralec, ki je že prišel pijan, se preoblekel in izginil v dan in noč, drugi pa Irec ali Islandec ali kaj podobnega, vsaj po videzu. Ima 185 cm in 150 kg, rahlo plešast z rjavo »bradico in brkeci«. Ta je v noč odšel trezen, a ne verjamem, da bo tak prišel nazaj sredi noči. Za dve noči sem plačal 56 €, a sem od nedeljske do četrtkove noči že rezerviral sobo samo zase v bližnjem hostlu. Tako so mi svetovali tudi doma. Cena je malce višja, interneta sicer ni, a ga bom imel tako ali tako na fakulteti. Pa tudi v tem hostlu ni zastonj. Kupil sem 5 ur wirelessa za 8 Eurov. Mama, tata, bratec-drugače pa je vse kolikortoliko ok, bom preživel! Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Le kaj me je boh nesel v ta Rim, ha? Da je sobo težko najti sem že večkrat omenil. Kakorkoli, danes sem še enkrat klical gospodiča, pri katerem jo bom od 24.oktobra najel za (upam) slabih 10 mesecev in slednji mi je potrdil, da je vse ok, da je tudi pralni stroj popravljen tako da....super. Obljubil mi je tudi, da je za oktober vse plačala Ukrajinka ( :P ), ki mi bo prepustila sobo. O podrobnostih apartmaja pa kdaj drugič, dokler ni uradno nerad izgubljam besede o čemurkoli. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Za mano so naporni dnevi. Fizično naporni, psihično sem ok. Čeprav je vsak dan zelo podoben prejšnjemu. V dopoldanskih urah odhod na faks. Če ni predavanj se tja odpravim zaradi tega, da se dodatno razgledam naokoli, predvsem pa da ne »zaružim« preveč za kosilo. Razen....khja...razen danes. V Rimu in ostalih večjih italijanskih mestih namreč poteka velika stavka. Vsi stavkajo. Študenti, profesorji, vozniki avtobusov, nekateri gostilničarji....v bistvu nekih uradnih informacij nimam, tudi na internetu o konkretnih, tujcu razumljivih stvareh piše bolj malo. Danes torej nisem šel na faks in sem za kosilo tudi precej »zaružu«, jasno. Ampak dobro, itak je finančna kriza, kmalu bomo vsi poljedelci, tako da ne skoparite z denarjem, razen če ga imate toliko prišparanega, da boste fevdalci ;) Aja pozabljam, tisti bolj izobraženi bodo lahko živinorejci!!!

Khm khm... šalo na stran. A veste da mi je uspelo menjati profesorja od biokemije?! Jooj, kako sem vesel zaradi tega. Šel sem na njegovo prvo predavanje, takoj nam je povedal, da z njim ni češenj zobati. Presunil me je predvsem s podatkom, da so pri njemu lani v prvih dveh rokih naredilo le 5 študentov (?!?!?!). *op.a. avtorja – V.e.r.č.e.k je car! Noč pred tem, sem dobil sicer mail od svoje tutorke, da naj nikar ne vzamem tega profesorja. Problem je bil, da mi druga profesorica, ki uči farmacevte, ni dovolila obiskovati njenih predavanj, saj uči le priimke od M-Z, tako sem misli, da mi ni preostalo nič drugega. Rešitev se je našla, saj sem po nasvetu že omenjene tutorke odšel k profesorici iz druge smeri (Farmacija =/= Farmacevtska tehnologija in kemija), ki prav tako uči biokemijo in se zmenil, da bom hodil na predavanja k njej, pa še izpit bom lahko opravljal že januarja (po koncu predavanj iz biokemije, seveda). Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.


Kar se rokometa tiče je cel teden minil v upanju, da bodo iz Rokometne zveze Slovenije (RZS) le uspeli dati pozitiven odgovor za moj dokončni prestop v italijansko. To se je (baje) med včerajšnjim in današnjim dnem tudi zgodilo, vsaj tako so mi obljubili v klubu, zato ta vikend prvič ostajam v Rimu, saj nas jutri čaka že prva tekma - gostovanje v Cingoli – ju (google maps...). Oni po videnih posnetkih niso dobri, z Izolo bi jim trda predla, proti nam (Roma ;) ) pa jih vseeno postavljam v vlogo favorita, brez heca. Zakaj? Vprašajmo Roka Gomezelja, organizatorja igre pri Roma Pallamano:

Rok, kakšno je vzdušje v slačilnici?
»Vzdušje je super, kot ponavadi vsi komaj čakamo večerjo po tekmi.«
Kaj pa na terenu, kako funkcionirate?
»Naša forma je slaba (sploh ne vem če tu poznajo izraz forma). Trudimo se po svojih močeh, za jutri pa itak vem, da bomo igrali vsi bolj indiviudalno kot kolektivno. Tako da je na terenu slika nekoliko drugačna od tiste v slačilnici, lahko bi se reklo, da smo veliko bolj egoisti.«
Kako ste zadovoljni s svojo igro? Je prihod novega organizatorja veliko vplival na igro in zakaj (ne)?
»Moje mnenje ni pomembno. Pomemnbo je kaj si misli trener, igra pa mora biti taka, da ekipa zmaga. Na koncu je to najvažnejše. Osebno sem svojo igro sem zadovoljen, glede na to kaj vse preživljam zadnje dneve. Moje trenutne predstave pa sicer niso nič posebnega. Vem, da bom čez mesec ali dva lahko dal veliko več od sebe. Prihod Roka je v marsičem pozitiven, ima pa tudi svoje slabe strani. Zadnji treningi kažejo izjemen razkol v mentaliteti in žal tudi kvaliteti Italjanskega in Slovenskega rokometa. Trenutno uigranost na veliko slabši ravni kot je bila prejšnjo sezono, je pa potrebno delati naprej in pustiti času čas. Čez noč se ne da narediti nič. Je pa Rok sigurno eden tistih, ki bodo v nosili največje breme skozi večji del sezone in menim, da ga je on sposoben nositi.
Kaj napovedujete na jutrišnji tekmi?
»Upam da borbo iz vseh strani, zadovoljen pa bom že z dobro večerjo po tekmi. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.«
Katero številko ste si izbrali in zakaj prav to?
»Žal ni bilo izbire. Dobil sem številko 49 in imel pravico do molka.«
Hvala za pogovor
»Hvala vam, I feel Slovenia!«...*trepljajoč po prsih se odpravi v bar naprej pit whiskey....

No, v nečem pa je ta klub vendarle malce boljši od mojega matičnega - izolskega: dobi sem že klubsko torbo, klubsko trenirko, klubsko bundo, dva kompleta dresov (majčka+hlačke) in dve mačjki za trening. Če jutri zmagamo pa so nam obljubljene tudi teniske. Super, res. Upajmo na najboljše....

...pa saj ni pomembno....itak je finančna kriza (svetovna, da se razumemo!)!

LP, Gomi

Ni komentarjev: