O, tako, pa smo končali s fiziologijo. Moram priznati, da sem si jo po besedah italijanskih kolegov predstavljal kot lažjo. Saj, spet ni bila pretežka, ampak..
Potem, ko sem se enkrat začel učiti se je izkazal za precej obsežen izpit. Potrebno se je skonzervirati...pardon, skoncentrirati in uporabiti prenekateri že poznani trik, da si zadevo zapomniš. Sam sem uporabil trik "preglej in se nasmej". In očitno je bil pravi. Za mano je tako, kot si po uvodu že predstavljate, težak teden. Na veliko stvari si nisem upal niti pomislit, a nisem bil zgolj piflarček. Zgodilo se mi je precej drugih - zanimivih, lepih in manj lepih stvari. V sredo sem se dobil z dvema kolegoma iz ekipe na kosilu. Povabil naju je eden izmed njiju, gosta pa sva mu predala meni po želji:
Antipasto (predjed): Mozzarella alla bufala e prosciutto crudo (pršut in mozarella, oboje s podeželja) ob povprečnem kruhu. Ocena 8
Primo (prva jed): Pasta alla carbonara (Karbonara, z odličnim ovčjim naribanim sirom) Ocena 8,5
Secondo (glavna jed): Manzo con patate fritte (Govedina s pečenim krompirčkom) Ocena 7,5
Dolce (sladko): mahh tipo čokolatini, samo niso bli čokolatini. Moram vprašati koga, kako se temu reče. Aha, že vem. Kolački s trgovine! Ocena 7
Pili smo vino in vodo, bolj vino kot vodo in jedva sva gosta prišla domov. No, jaz sem se moral učiti, tako da veliko vseeno nisem upal spiti. Bom nadoknadil
ta teden.
Včeraj (četrtek) sem stopil iz avtobusa, nakar je do mene pristopil takozvani vukompra`, oz. temnopolti gospodič, ki mi je hotel podvalit bosanske štumfe, ki so sicer zgledale nove. Vem, da to ne gre skupaj a v Rimu je vse mogoče. Seveda sem jih zavrnil, saj imam že svoje nezamenljive albanske. A me je prosil, da naj mu pomagam, saj nima za kavo. Stopila sva v bližnji bar, kjer sem mu jo častil, kelnarca pa me je gledala kot da sem paketar prve klase oz. kot da imam za burek.
Na faksu sem veliko časa preživel v knjižnici v drugem nadstropju. Ko sem takisto v četrtek šel po stopnicah dol v pritličje na WC pa - velik šok! (tako bi rekli na 24ur). Omarca odprta, v njej pa knjige od 1000, 2000, 10000 strani. Same farmakopeje, farmakologije, fiziologije. Člowk bi mel precej za študirat. Znano je, da so knige tega tipa precej drage (pod 100 Eur po komadu se ne pogovarjamo). Stal sem pred omarico in bulil noter približno minuto ter si ogledoval morebitni ulov. A roka ni šla noter. Pomislil sem: "če jutri padem fiziologijo pridem takoj sem pogledat, če bom lahko vsaj kakšno knjigo ukradel!" No na žalost sem jo naredil, in domov se vračam brez da bi do sedaj sploh pomislil na to zloglasno omarico. Res je bil lep pogled, nekako tako kot ko vidiš odprto paninoteko ob petih zjutraj, ko se po težki noči polni pive vračaš domov. Uglavnem, celo pot domov sem si govoril, da kdor je dober ta je mona in podobne pregovore. Ampak sem danes zmagal. Zanimivo, učil sem se pretežno iz slovenskih zapiskov (150 strani, ostalega gradiva je bilo približno 2000 strani (slika kmalu na blogu)). Glupi taljancini pa prihajajo na izpit z italijansko Casello, tj. avtor 1600 strani Fiziologije. Ja no, in tip se mi je smejal, ko sem mu rekel, da sem se učil bolj iz podalpskih zapiskov. Škoda zanj, da je padel. Res mi je žal, saj ga poznam od začetka leta in je eden redkih italjanov s katerim se pogovarjam. Prašala ga je najenostavnejše na svetu, pa ni znal. Vidite, to se zgodi, če preveč študiraš. Moraš bolj na easy, pa na vse treninge obvezno. In na žurko 5 dni prej. In seveda da ne pozabim, brez trika "preglej in se nasmej" ne gre.
Lepe pozdrave iz vlaka, danes je petek, 24.4., ura je 15:41 in diši mi po Toscani. Aja Mama manka je na Radiu 1, upam da je niste zamudili.
Rokec
Ni komentarjev:
Objavite komentar