Prometna nesreča dne 24.4. 2009, Viale Libia, Rim

Ne nesreča. To je prav tisto, smola prve vrste, altro che balle. Na srečo se nesreča ni zgodila meni, ampak se je na njeno nesrečo zgodila nesrečnici iz Rima. Prisostvoval sem ji že od njenih zametkov, ko se je že videlo, da, kakor bi rekel moj kolega Hajšek, nekak ne bo šlo skozi. In res ni šlo. Opis je približno takšen:

Jaz v avtobusu, avtobus v koloni, a kolona na enosmerni cesti. Stoječa kolona. Na trenutke tekoča, a pretežno stoječa. Možnost daljših zastojev izklučena,
a Rimljani so živćni, saj vse vsem nekam mudi.
Omenjeno cesto seka iz desne druga ulica, iz katere lahko greš bodisi desno (v našo smer), bodisi jo sekaš in greš svojo pot. Kaj se je zgodilo? Motoristka na skuterju (Čaki, če je skuter, pol je skuteristka. Ma dobro, sej vsak skuter je motor, ni pa vsak motor skuter. Ehhhhhhhhh) je, živčna kot ostali, začela prehitevati kolono po levi. Po levi, zapomnite si podatek, saj je pomeben. V tistem avtobus spusti prostor med nami in avtom pred nami, z desne spelje živčni (videl sem ga v obraz, neki je klel) voznik, ki se z haubo pojavi točno v boku motorista. Oz. njemu se je zazdelo, da se mu je bok skuterja pojavil iz marsa.
Seveda se nista videla, niti se nista mogla videt. Po mojem je tam vsak dan kašen tak (ali pa hujši) trk. Promet v Rimu je res katastrofa, vsak vozi kot se
mu zazdi, čeprav meni kolega pravi, da "tisti ki so navajeni rimskega prometa težko doživijo nesrečo, saj vedo od kje pretijo pasti." Tisti ki pa ni iz Rima, pa ima baje težave. Iz kje sta bila oba vpletena ne vem, se mi pa zdi, da je motoristka končala vsaj v zdravstvenem domu. Očividci so namreč vneto klicali reševalce, saj se je skuter ob padcu položil na njeno nogo, njen jok pa je bil prvi simptom bolečine. Neprijetno, a končala bo brez trajnih posledic.
Hvala bogu.

Skica:




Krivec je jasen. Preklinjajoči avtomobilist.

Rokec