Lep pozdrav iz Rima. Kot že verjetno veste sem (zaenkrat) preživel vse potresne in popotresne sunke v srednji Italiji. Moram povedat, da so bile situacije ob dogodkih zelo, zelo neprijetne in upam, da jih ne bom doživel več. Možnosti so sicer minimalne. Že če pomislim, da napovedujejo sunke do konca aprila, potem vam je lahko jasno, da me bo kmalu verjetno spet strah. Najhuje mi je bilo včeraj zvečer, ko nas je bila magnituda v epicentru 5,6 po Richterjevi lestvici. Nisem vedel, kako naj postopam. Okoli mene se je vse treslo, slišal sem, kot da bi pokal strop, vrata so vibrirala ob pante, sušilo se je guncalo. Je pa vse ostalo na svojem mestu. Vprašanje, kam bi se dal, če bi se začel dogajat prizor "iz filmov". Čeprav je to najslabše (baje) bi verjetno stekel po stopnicah dol in ven na cesto. Pravijo, da je dobro odpreti vrata in ostati na njihovem mestu, ter čakati usodo. Kdo ve. Sem v 4. nadstropju, nad mano jih je še 6. Vprašanje, koliko bi pomagalo.
Okvirne posledice: Porušen stari del L'Aquile in skoraj popolno porušene 3 okoliške vasice, več kot 260 mrtvih in nekaj pogrešanih...Hvala Bogu tudi okoli 200 rešenih. No, to lahko preberete tudi na informativnih spletnih straneh, ali pa pogledate slovenska/italijanska poročila.
Tudi v Rimu (oddaljeni smo pribl 100 km od žarišča potresa) v teh dneh "živi za potres". Na vsakem koraku slišiš komentarje o tem in onem, vsi pa imajo skupno temo. Veliko je ljudi s kovčki, pa ne zato, ker se bliža velika noč in gredo domov, temveč, ker so s tem kovčkom prišli v glavno mesto skrit. Skrit, saj pravijo, da je Rim varen, geološko varen. Kamninska itd. sestava naj bi varovala mesto pred hujšimi potresi, upanje pa vpliva tudi dejstvo, da tukaj resnih potresov ne pomnijo. Ta naj bi bil še najhujši, hujših poškodb stavb pa ni.
Na faksu sem danes prisluhnil skupini, ki se je pogovarjala o potresu. Ena je bila iz Aquile, srečnica izmed preživelih v potresu v noči na ponedeljek. Povedala je, da je ostala brez vsega. Prihodnjih nekaj dni (tednov? ) bo živela pri sošolki, s seboj pa ji je uspelo vzeti PC in oblačila, ki jih je imela na sebi. Druga je bila prav tako na kraju zločina, le da nekaj km stran, kamor naj bi jih prijatelj po večernih sunkih povabil domov, saj je hiša nova in protipotresno grajena. In res je vzdržala, kaj je bilo z njeno pa nisem uspel "izvedeti". Res veliko ljudi ima na sebi velike nahrbtnike in kovčke, tako da bi nevednež lahko sklepal, da je turistična sezona že na vrhuncu. A je žal vse prej kot to. Dejansko so ljudje tukaj našli zatočišče.
Upam, da bo tudi moj blok vzdržal. Ima da nas bo rešu wonderzid ;) Sam se sicer čez dva dni odpravljam na velikonočne praznike v deželico na oni strani Alp, toda res bi bila mala tragedija tudi zame, če ob prihodu nazaj ne bi imel kje spati. O tragediji drugih pa nima smisla niti razglabljat. Hudo je in upajmo, da ne bo še huje.
Iz večnega mesta (e to!)... Rokec
Ni komentarjev:
Objavite komentar