Vsi po malem, nekateri pa na veliko.

Pozdravljeni.
Danes sem se z nekom pogovarjal (tudi) o življenju in strinjala sva se, da je život jeba. Jeba. Kjer te vsi po malem jebejo. Bližnji, daljnji, United, Barca...vsi. Vsi po malem, nekateri pa na veliko. Po tej teoriji sicer tudi jaz jebem njih, a tako pošten, da bom v zvezi s temi pljuval po sebi na lastnem blogu, pa spet nisem.
Ura je 21:44, na koledarju se blešči 26.maj in ravnokar sem prenehal z iskanjem odprtih wireless povezav v okoliških blokih. Vse zaklenjeno, od prvega do zadnjega. Med njimi je tudi naša nedelujoča povezava. Slednja bi morala biti izklopljena 31.maja, a so se pristojni odločili izklopiti prej. Čigava je krivda - ali od telecoma, ali od cimrov, ali od lastnice stanovanja najbrž ne bom nikoli izvedel. Vse skupaj mi diši po namernem je**nju (samo preklinjam :/) Slovenčka. Cimrov pa ni doma, so čudežno zginili v Cagliari. Zakaj bi plačevali net, če nas ne bo doma? Saj ne, da sem ne vem kako bogi, a obljubljenega sem imel jastoga, tik pred zdajci so mi ga skenslali in mi v uteho ponudili 3 škampe....dobil pa sem gnjilo jabolko z neverjetno dosti koščicami. Upam, da sem se izrazil dovolj pesniško ( če se temu lahko sploh tako reče), da ste me razumeli. Pesmi sem redno pisal v osnovni šoli, pa to ne kakšne dobre. Zgledoval sem se pač po slovenskih piscih glasbenih besedil....važno da se rima, pa čeprav mene lima in vas pozdravljam »z« Rima....to sem resda malce kopiral od Zmelkoowov, a daleč od resnice nismo.

Dan sem preživel bolj kot ne na faksu. Menza in učenje bosta moja najboljša prijatelja v prihondjih dneh. Omembe vredno je jutrišnje finale lige prvakov med Manchester unitedom in Barcelono, čigar utrip je dodobra čutiti. Navijačev se danes sicer ni videlo veliko, a verjamem da bo jutri drugače. Sam se bom poizkušal gužvi čimbolj izogniti, tekme pa bržkone ne bom zamudil, čeprav še ne vem kje jo bom gledal. Moj favorit je United (Ferguson), navijal pa bom za Špansko ekipo, saj je Ronaldo le preveč antipatičen, da bi lahko navijal za Rdeče vrage. Drugače pa imam še nekaj privatnih novic. Lahko npr.izdam, da sem se prijavil na world healthcare student symposium, ki bo potekal od 9.-14.novembra v Egiptu, Alexandria. Svašta. Mame in tatija še nisem vprašal, sem pa povedal starejšemu bratu, ki mi je dal zeleno luč, tako da upam da bo to dovolj. Denarja še nimam, a bom z poletnim delom poizkušal nabrati dovolj, da ne bo treba razbiti prasca (prašiček je preskromno za nas apotekarje). Oh my little preety one, preety one...uhh my my my myyyy Sharonaaa!!!! Wops, sem preveč padel v komad.
Druga novost je to, da bom do 16.6. ostal neostrižen in s tem podrl rekord v dolžini las. Ta sicer ne bo pretirana, a zame pravšnja, da bosta sliki tistega dne končali na blogu. 15.6., ja. Datum, ko bom zapustil lepo Italijo in se vrnil v prelepo Slovenijo. Sicer pa sem bil ta vikend v Sieni pri prijateljici Petri (evo Petra, da ne boš rekla da te ne omenim na blogu) in imela sva se kar ok. Siena je res lepo mestece, zanimive stavbe, veličastni trgi, prikupne ulice...vredno ogleda.Osebno me je precej spominjala na Piran, le da v nobeni slaščičarni niso prodajali kremšnit... Malce sva trpela v vročini in potu, a sva se sproti uspešno hladila, med drugim s porazom Milana, ki bo odločilne točke v sezoni za direkten vstop v ligo prvakov iskal to nedeljo proti Fiorentini v Firencah.
Ura je medtem že 22:04 kar pomeni da blog pišem že 20 minut. Čas je šel precej hitro. Razmišljam če imam še kaj za povedati ampak mislim, da bo to to. Pozdravljam tudi svojo punco, ki je za znoret jezna name, ker sem jaz nanjo....včeraj sva se (spet ;) ) sprčkala za brezveze. Pa saj veste...babe tečne.

Še en v skupini »Blog, ki ni v živo objavljen« torej. Odkar sem v Italiji jih je bilo že precej, a jih je velika večina bila napisanih na vlaku ali pa na travniku v kakšnem parku. Če me spomin ne vara,(blo)ga iz stanovanja še nisem pisal. Ampak kaj naj, tak je život. Jeba. Kjer te vsi po malem jebejo. Vsi po malem, nekateri pa....

LP, Gomi