Že ob pogledu na obe postavi med ogrevanjem je bilo jasno, da bodo izolski mladinci imeli obilico problemov v napadu. Golmanski tandem Čuk-Dedić je praktično čez celo tekmo konstantno zaklepal vrata in jih odklenil zgolj vsake toliko. Po petih minutah je bil izid 1:6 v korist bande 87-88 in prvi gledalci so že začeli zapuščati izolsko dvorano (šala dej, ni bilo nobenega:) ). Banda je razliko rutinirano držala vse do konca polčasa, pri zadetkih pa je prednjačil vednozeleni Srabotič, ki je prerešetal mladinsko optimistično postavljeno 6-0 obrambo. 5:10 je bil izid po prvih 20 minutah, kjer je Dolenc pričakovano potalal največ batin in jih tudi največ dobil. V drugem polčasu je trener bande poizkusil z določenimi eksperimenti, ki so prinesli nekateri bolj, drugi manj željene rezultate. Napad je funkcioniral, v najslabšem primeru sta s projektili od zunaj zabijala Čebulj in Redžič. Medtem pa se je v obrambi pojavljalo vse preveč lukenj, igralci na črti niso sledili fanatičnim gibom špice Kljuna (slednji je dal dve žlepi vsakemu, ki je prišel bližje kot na 10m od našega gola) in mladinci so to izkoristili, ter se nekajkrat (nevarno?) približali na 3 zadetke zaostanka. Več jim ni uspelo saj je banda ponovno pritisnila na plin, ter dajala po gasu vse do izida 17:24 v njihovo korist. V tem obdobju smo na delu videli sniperja Ivančiča, spretnega Kaligariča in uigran tandem Kleva-Gomezelj, ki so v obup spravljali "domačega" vratarja.
Tako se je končal uradni del tekme, toda strinjali smo se, da odigramo še eno 10-minutno mini nadaljevanje. Vse po starem. 22:32 je bil končni izid, pri čemur smo se prav vsi igralci bande vpisali med strelce in zadovoljili vedno oštrega trenerja Tuno Tunji Bariča!
Bravo banda, mladinci pa se dajte malo zamislit! ;)
R.G.
Ni komentarjev:
Objavite komentar