Pozdravljeni. Trenutno sem zelo utrujen in neprespan. In ker najraje pišem blog v takem stanju, ni nič čudnega, če sem se ga lotil pisati zdaj. Tokratni razlog (tako za utrujenost, kot za pisanje bloga) je udeležba na farmacevtsko-medicinskem kongresu ali simpoziju, kakorkoli že hočete. Pot me je vodila v Egipt, natančneje v Aleksandrijo, enega najlepših, neuradno tudi najlepšega mesta v Egiptu. Od samega mesta nisem imel veliko, pravzaprav ga še videl nisem dobro, od kongresa pa nekaj več. Zame je bilo to dodatno izobraževanje prvo take vrste in vesel sem, da sem izpolnil lansko obljubo, ki je pravila, da se bom letos udeležil kakšnega tovrstnega "čuda".
Za povedati je veliko, ogromno, lahko bi rekel preveč, če lahko nek resen blogger to sploh napiše. V Egipt se nas je skupaj odpravilo 6, ob meni še Tina, Katja, Andraž, Nadja in Martina. Glede na to, da smo želeli videti še nekaj Kaira in piramide ob njem, smo se v Egipt odpravili 3 dni prej, v petek, 6.11.2009. Pot Brnik-Istanbul-Kairo smo opravili rutinsko in z nekaj zamude so nas v soboto okoli 3.30 zjutraj na največjem egipčanskem letališču pričakali predstavniki Brothers hostla iz Kaira. Vožnja do Cairo downtowna, najbolj pristnega dela Kaira, je bila izjemno zanimiva in nevarna, a nam je na koncu celo uspelo priti v hostel... ura je odbila peto zjutraj in že smo sanjali egipčanske kamele, medtem ko so iz nam iz minaretov peli dobrodošlico....
Več o simpoziju in ostalem jutri. Ugotavljam namreč, da ob preutrujenosti (definicija?) bloga nima smisla pisat.
Aja!!! Naj vam za konec današnjega bloga predstavim vsakodnevno dogajanje pod našim hostlom od približno 6.00-24.00. Čeprav le noč ima svojo moč. Jupidu!
LP, Gomi
3 komentarji:
New York:)
tam v nativnem okolju se mi še useen ni zdel tk grozn...sam zdele pa... :))
Sem mislil, da kaj takega obstaja samo v risankah :O
Objavite komentar