Deseti je danes. Pa ne jubilej, niti brat. Mislim brat kot sorodnik, ne brat kot brati...torej kot dejanje. Tako da vi kar berite, če vas je volja. Dobra je najbolja.
Deseti junij je danes, če se še kar sprašujete, oz.če se sploh še niste začeli. Danes je med drugim prišla plača. Za tiste, ki jo pač redno ali izredno dobivajo desetega v mesecu. Ostali jo še čakajo, so jo že dobili, ali pa je v tem mesecu ne bodo. Žal.
V Sloveniji situacija še vedno ni kaj preveč dobra. Kaj šele rožnata, kakor mi Janezi radi rečemo. Ampak!...baje, da ne smemo biti preveč črnogledi, čeprav smo kljub nekaterim modrim odločitvam večinoma še v rdečih številkah namesto na zeleni veji. Pravijo, da so gospodarske napovedi dobre, da bo vedno manj nezaposlenih, da se država pobira. Ma jaz tega ne vidim. Ok, nisem ekonomist. Mogoče tudi ne gledam dovolj, ampak sam sebi sem bil vedno znan po tem. Da mam dober pregled. Ostalo mi lahko vzamete ampak to bi vam pa težko pustil. ;) Preveč je znakov, ki v meni prižigajo obvestila, da je Slovenija malček gotova. Pustimo zdej nerealistične misli - moram biti jasen, da nisem pričakoval in ne pričakujem revolucije in razcveta čez noč. Sploh ob tej apatiji, ki vlada (premierka Apat Ija?). Eh, Težko je popraviti avto, ko so zavorne ploščice načete, zajle natrgane, ležaji obrabljeni, akumulator pa ob mrzlih dneh ne daje nobene garancije....ko pa bi po rednem servisu vseeno optimistično radi naredili testno vožnjo celo ugotovimo, da nimamo niti bencina (beseda gorivo mi nikoli ni šla od rok, iz ust, skratka ni mi ležala oz.ni mi sedla, kot rečejo Janezi iz Štajerske). V glavnem vemo, da imamo take težave, da sploh ne vemo, kje bi začeli, česa bi se lotili. Kot na najtežjem izpitu na faksu, ko samo listaš in si misliš "hjaooo, kaj delam jaz tlele?". Kompasa še vedno nimamo, Apat Ija ne hna krmarit in verjamem, da se tega vsi zavedamo.
Osnove (finančne) bi sicer moralo urediti fiskalno pravilo Blablabla.... ampak kaj...pravila na cestah? Pravila na volitvah? Pravila na prireditvah? Pravila obnašanja?
Ma niti ne pravila. Saj večinoma so nepisana in raje kot nepisano pravilo bi jaz rekel običaji in etične norme. In malo samokritičnosti kot češnja na torti. To bi po mojem lahko izboljšalo situacijo. To manjka! Par primerov, da napišem? Ajde z glave:
V politiko kot običajno ne bi preveč zabredel, ker se bom avtomatsko zameril vsem bralcem, ki imajo še kolikor toliko razjasnjeno politično prepričanje. Politiki na splošno ne zaupamo, kar po novem ali starem velja tudi za sodstvo, ki obsoja nam ljubljene. Pa šport, ki bi moral biti najčistejša oblika druženja..danes je sinonim za posel, stavne afere in rasizem. Glasba-playback. Delovno mesto in "šimfanje" za hrbtom. In nenazadnje..., pri nas so na cesti ljudje, ki so sposobni voziti v nasprotno smer na avtocesti. In sistemi, ki to dovolijo.
Družba moja, tako se pač ne moremo obnašat in tega dopuščat, če želimo kam naprej.
.........No in ravno ta moj blog je primer tistega na kar bi rad danes opozoril: Preveč gledamo naokoli in se obremenjujemo s stanjem. Vsi smo pametni (tako jaz v tem blogu) in razglabljamo kako in kaj bi bilo treba in kaj je narobe. Besede tečejo in to je to. Pa saj to vemo. In prav vsega ni treba dati v javno obravnavo in razpravo. Se zgražamo nad politiki a sami nismo nič drugega kot to. Vsi smo ratali neki politiki! Ni čudno, da je lahko že vsak v parlamentu. Slovenija je sama po sebi en malo večji parlament. Jaz mislim, da bi morali bolj skrbeti za to, kako se nam osebno godi...in da smo uspešni. In takim tudi uspe. Pomest malček pred pragom, pa bi vsi malo boljše živeli. Dvigniti nivo iz enostavnega ločevanja odpadkov :) sej drugega ne moremo, premalo bi nas bilo. Če se ukvarjamo z nergači, s kolumnisti, s takimi zapisi kot je prvi del tega.... to je najlažje. Ampak po mojem poneumlja. Novice so slabe in zakaj jih ne bi jemali bolj informativno, kot pa neko pridigo, o kateri bi morali razmišljat? Lepo je sicer vedet, kaj se dogaja, ampak mene te stvari po malem.... ne vem no, raje bi o čem drugem razmišljal. Ker mi kvarijo dneve in sporočajo, da z nami nekaj ni v redu (A ma nemoj?). In ko dobimo tako sporočilo, ga znamo poslati naprej. V obliki grdega pogleda, kletvice, slabe volje, dolgega nosu... ali v obliki takega zapisa, ki ga sicer pišem že pomirjen, ob vseh nevšečnostih, ki so se mi danes zgodile in sem jih dal malček v podzavest, kar ni zdravo, malček pa na stran... Ker tiste jutri rabijo prostor. Ampak upam, da ne bom spet zasut, ker boste pol spet morali brat take uvodnike....pa čeprav bo deseti junij že mimo. Dobra bo pa tudi takrat še vedno najbolja.
Se čujemo, grem gledat dnevnik. ;)
Gomi
