Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Prišel je najbolj prazničen čas v letu. Čas, ko si je potrebno vzeti urice zase in za bližnje, ter tako nadoknaditi vsaj nekaj česar čez leto nismo uspeli.
Prišel je čas, ko si je smiselno privoščiti dobro hrano, dobro pijačo, se igrati in smejati. Pa konec koncev prižgati kakšen pirotehnični izdelek. Za vzdušje. Ob tem je prišel čas, da pogledamo, kaj smo dobrega in slabega storili v preteklem letu, a se s tem ne obremenjujmo preveč. Vsaka stvar ima svoje razloge in posledice in če se slednjih zavedamo, smo naredili že veliko oz.skoraj vse.
Potrudimo se, da v teh praznikih naredimo čimveč dobrega, slabega pa se izogibajmo. Tako lahko že sedaj začnemo zgodbo, ki jo bomo v novem letu oplemenitili in se čez 366 dni za mizo iskreno nasmejali dosežkom, anekdotam, pohvalam in kritikam iz preteklega leta.
Bodite pridni, zdravi, srečni, polni ljubezni, uspešni karkoli delate in pošteni s komerkoli delate.
Vesele božične praznike!
Lp, Gomi
24 december, 2010
17 december, 2010
16 december, 2010
Za vse tiste, ki nismo nikoli izgubili upanja
Drugače sem ok, čeprav se moram spet učit. Jutri (petek 17.) imam kolokvij ob šestih, pol pa žurka.
... samo par misli, tako, za lahko noč.
V življenju so trenutki, ko koga izgubiš, so trenutki, ko izgubiš nekaj.
So trenutki ko sedanjost boli, in gledanje v preteklost ali prihodnost ne spremeni ničesar.
Vidiš samo črn madež, nevihto.
So trenutki ko zmagaš, res je, ko izenačiš, ali izgubiš. Ko pustiš, ali podvojiš.
So trenutki, ko te dejansko briga za vse. Za vse.
So tudi trenutki, ko izgubiš sebe in ko izgubiš lahko dejansko vse. Kot npr. ljudje v v naravnih katastrofah. Ali v casinoju.
Jaz sem v svojem življenju izgubil že zelo dosti. In dosti sem našel nazaj. Za nekaterimi stvarmi mi je žal, za drugimi ne.
Izgubil sem najboljšo žogo, izgubil sem ključe v kanalizaciji.
Izgubil sem kolo, ker so mi ga ukradli.
Izgubil sem prijatelja zaradi droge. Drugega v prometni nesreči.
Izgubil sem punco, ker sem jo preveč ljubil. In tisoč drugih, ker jih nisem ljubil niti malo.
Izgubil sem zaupanje v državo, ko gledam kaj se vse dogaja okoli.
Izgubil sem impulz za borbo v tisto kar verjamem.
Izgubil sem finale, igro briškule, avtobus, ki bi me moral odpeljati domov.
Izgubil sem nedolžnost z žensko, ki je bila starejša od mene.
Izgubil sem vero. Idejo o pravici. Včasih izgubljam spanec. In čistoto mojih dvajsetih let.
Izgubil sem voljo do naučiti se plesa, do postati nekaj več.
Izgubil sem priložnost za biti tiho, in za govoriti, ko imam priložnost za to.
Izgubil sem nekaj dioptrije. Mlečne in modrostne zobe. In tudi nekaj las.
Izgubil sem priložnost za izreči opravičilo. In za ga sprejeti, ko mi ga je kdo ponujal.
Izgubil sem nekaj sorodnikov. Rad sem jih imel.
Izgubil sem leče, zvezke, najljubšo majico, mobitel, copate... Izgubil sem mačko in psa. Niti vedel nisem kdaj in kako.
Izgubil sem film na televiziji, radijsko oddajo, praznovanja rojstnih dni.
Izgubil sem diplome, slike in ostale spominke na lepe trenutke svojega življenja.
V svojem življenju sem res že veliko izgubil.
Ampak nekaj najdem vedno. Kjerkoli. V objemu prijatelja, v žepu stare jakne, v nasmehu naključnega, v očeh otroka, v kozarcu vina, v knjigi, v filmu, na cdju. V delu svojega srca, ki niti nisem vedel, kje se skriva. Obstaja nekaj, česar enostavno ne morem izgubiti...
Ta stvar je upanje. Zame. Za vas. Za vse nas. Jaz bom vedno upal.
Khm...pa dajmo eno optimistično :)
Ajt.
Gomi
... samo par misli, tako, za lahko noč.
V življenju so trenutki, ko koga izgubiš, so trenutki, ko izgubiš nekaj.
So trenutki ko sedanjost boli, in gledanje v preteklost ali prihodnost ne spremeni ničesar.
Vidiš samo črn madež, nevihto.
So trenutki ko zmagaš, res je, ko izenačiš, ali izgubiš. Ko pustiš, ali podvojiš.
So trenutki, ko te dejansko briga za vse. Za vse.
So tudi trenutki, ko izgubiš sebe in ko izgubiš lahko dejansko vse. Kot npr. ljudje v v naravnih katastrofah. Ali v casinoju.
Jaz sem v svojem življenju izgubil že zelo dosti. In dosti sem našel nazaj. Za nekaterimi stvarmi mi je žal, za drugimi ne.
Izgubil sem najboljšo žogo, izgubil sem ključe v kanalizaciji.
Izgubil sem kolo, ker so mi ga ukradli.
Izgubil sem prijatelja zaradi droge. Drugega v prometni nesreči.
Izgubil sem punco, ker sem jo preveč ljubil. In tisoč drugih, ker jih nisem ljubil niti malo.
Izgubil sem zaupanje v državo, ko gledam kaj se vse dogaja okoli.
Izgubil sem impulz za borbo v tisto kar verjamem.
Izgubil sem finale, igro briškule, avtobus, ki bi me moral odpeljati domov.
Izgubil sem nedolžnost z žensko, ki je bila starejša od mene.
Izgubil sem vero. Idejo o pravici. Včasih izgubljam spanec. In čistoto mojih dvajsetih let.
Izgubil sem voljo do naučiti se plesa, do postati nekaj več.
Izgubil sem priložnost za biti tiho, in za govoriti, ko imam priložnost za to.
Izgubil sem nekaj dioptrije. Mlečne in modrostne zobe. In tudi nekaj las.
Izgubil sem priložnost za izreči opravičilo. In za ga sprejeti, ko mi ga je kdo ponujal.
Izgubil sem nekaj sorodnikov. Rad sem jih imel.
Izgubil sem leče, zvezke, najljubšo majico, mobitel, copate... Izgubil sem mačko in psa. Niti vedel nisem kdaj in kako.
Izgubil sem film na televiziji, radijsko oddajo, praznovanja rojstnih dni.
Izgubil sem diplome, slike in ostale spominke na lepe trenutke svojega življenja.
V svojem življenju sem res že veliko izgubil.
Ampak nekaj najdem vedno. Kjerkoli. V objemu prijatelja, v žepu stare jakne, v nasmehu naključnega, v očeh otroka, v kozarcu vina, v knjigi, v filmu, na cdju. V delu svojega srca, ki niti nisem vedel, kje se skriva. Obstaja nekaj, česar enostavno ne morem izgubiti...
Ta stvar je upanje. Zame. Za vas. Za vse nas. Jaz bom vedno upal.
Khm...pa dajmo eno optimistično :)
Ajt.
Gomi
12 december, 2010
Najnovejše o najmočnejšem #25
Šale o Chuck Norrisu ... Pa kake šale?!
Ko gre Chuck Norris na pijačo v striptiz bar, mu plesalke Lapdanca dajo denar v spodnje hlače.
Chuck Norris lahko šteje od 1 do 10, brez da se vmes ustavi pri številki 3.
Chuck Norris je naredil test vida z 10/10, čeprav si je naenkrat pokril obe oči.
Ko se Chuck Norris vozi okoli s svojim pick-upom, se ženske iz reklame za Lisco obračajo za njim.
Na Wikileaksu se pojavljajo samo pozitivne in pohvalne opazke za Chuck Norrisa.
Chuck Norris ne surfa po internetu. Če ga zanima si enostavno sprinta cel internet in ga v miru prebere preden gre spat.
Chuck Norris je odkril vir nafte na nebu.
Chuck Norris je ubil Avogadra z enim molom krožnih udarcev.
Najnovejše študije so pokazale, da najtežje dostopen del sveta niso gozdovi v Borneu, temveč brada Chucka Norrisa.
Chuck Norris naj bi zgrešil enačbo pri fiziki: "Bravo, odkril si negativno gravitacijo! Zdaj pa pojdi v zgornje nadstropje in najdi svojo kontrolno nalogo zgoraj.", je rekel profesor in vrgel test skozi okno. Chuck Norris je šel v zgornje nadstropje, kjer je našel svojo kontrolno nalogo.
Chuck Norris je odkril črno luknjo. Belo. S kalejdoskopom. Sredi belega dne.
Na božični dan se Chuck Norris, z namenom prebave panettona in zato, da se dodobra nasmeji, odpravi v kino gledat film Steven Segala.
Obstaja morje, ki ima pogled na hišo Chuck Norrisa.
Lp, Gomi
Ko gre Chuck Norris na pijačo v striptiz bar, mu plesalke Lapdanca dajo denar v spodnje hlače.
Chuck Norris lahko šteje od 1 do 10, brez da se vmes ustavi pri številki 3.
Chuck Norris je naredil test vida z 10/10, čeprav si je naenkrat pokril obe oči.
Ko se Chuck Norris vozi okoli s svojim pick-upom, se ženske iz reklame za Lisco obračajo za njim.
Na Wikileaksu se pojavljajo samo pozitivne in pohvalne opazke za Chuck Norrisa.
Chuck Norris ne surfa po internetu. Če ga zanima si enostavno sprinta cel internet in ga v miru prebere preden gre spat.
Chuck Norris je odkril vir nafte na nebu.
Chuck Norris je ubil Avogadra z enim molom krožnih udarcev.
Najnovejše študije so pokazale, da najtežje dostopen del sveta niso gozdovi v Borneu, temveč brada Chucka Norrisa.
Chuck Norris naj bi zgrešil enačbo pri fiziki: "Bravo, odkril si negativno gravitacijo! Zdaj pa pojdi v zgornje nadstropje in najdi svojo kontrolno nalogo zgoraj.", je rekel profesor in vrgel test skozi okno. Chuck Norris je šel v zgornje nadstropje, kjer je našel svojo kontrolno nalogo.
Chuck Norris je odkril črno luknjo. Belo. S kalejdoskopom. Sredi belega dne.
Na božični dan se Chuck Norris, z namenom prebave panettona in zato, da se dodobra nasmeji, odpravi v kino gledat film Steven Segala.
Obstaja morje, ki ima pogled na hišo Chuck Norrisa.
Lp, Gomi
08 december, 2010
Tokrat malce proti "svojemu okusu"
Ritem kitare (predvsem intro...) pesmi Kingdom of desire me preveč spominja na pesem Heat of the night.
September 1992
TOTO:
September 1986
Bryan Adams
Da bi Toto kopirali ali se navduševali nad Bryanom Adamsom?
Pa ne morem verjet!
Upam in želim si, da je to zgolj naključje.
LP, Gomi
September 1992
TOTO:
September 1986
Bryan Adams
Da bi Toto kopirali ali se navduševali nad Bryanom Adamsom?
Pa ne morem verjet!
Upam in želim si, da je to zgolj naključje.
LP, Gomi
05 december, 2010
Veseli december je tu!... #2
No, zdaj pa lahko uživam in počivam v veselem decembru. Resnično zanimivo, iz kakšnega vidika gledam na veseli december letos. Dejstvo je, da je to zadnji veseli decemeber v taki obliki. Vsaj zdi se tako. Drugo leto bom ob tem času najbrž v Izoli opravljal zadnji mesec svojega obveznega praktičnega usposabljanja. Da ne govorimo o tem, da bom čez dve leti najbrž že redno zaposlen in bom od veselega decembra imel praktično nič. Pa če ta svet ni krivičen... ;)
No, ampak pustimo prihodnost. Kot na mojem blogu dostikrat zasledite, ta tako ali tako preseneča vedno znova in na zalogo se nima smisla sekirati.
Kot pravim, obeta se lep mesec, lepši kot november. V centru Ljubljane je kuhano vino in pečenica v hot-dogu klasika že vrsto let in tudi letos bo temu tako. Praznično vzdušje je v glavnem mestu prisotno predvsem od mraka do zore, svetle urice pa bo najbrž bolj pametno izkoristiti za nakup kakšnega darila najbližjim. Za zdaj nimam še nobene ideje, ampak računam na to, da mi bo tudi letos uspelo. Z bratom sva v težkih trenutkih odličen team in še vedno nama je uspelo sestaviti kaj pametnega. Študijske obveznosti bodo glede na prihodnje leto v nekakšnem drugem planu, 17.12. me sicer čaka kolokvij iz stabilnosti zdravil, a ta naj ne bi predstavljal večjih težav. Sicer pa ga komaj čakam, saj me s kolegi in prijatelji od tistega dne naprej čaka pravi študijsko-motivacijsko-izobraževalno-degustacijski vikend v zidanici na obronkih Haloz. Tu nekje.
Dejstva, da jutri nimam vaj iz klinične kemije (ne vem, ali jih je odpihnil Miklavž ali kakšen drugi JUNAK!), da imamo doma spet najlepšo jelko daleč naokoli in da ob pogledu na njo v tem trenutku vidim tudi vztrajno goreča drva v kaminu, da sem in bom danes užival v oradi in hobotnici v solati... so me prvič prikovala preživeti sezonski nedeljski večer doma. Po mojem spodobna in pravilna odločitev. Ljubljanskega vrveža danes tako ali tako verjetno ne bi izkoristil.
Lp, Gomi
No, ampak pustimo prihodnost. Kot na mojem blogu dostikrat zasledite, ta tako ali tako preseneča vedno znova in na zalogo se nima smisla sekirati.
Kot pravim, obeta se lep mesec, lepši kot november. V centru Ljubljane je kuhano vino in pečenica v hot-dogu klasika že vrsto let in tudi letos bo temu tako. Praznično vzdušje je v glavnem mestu prisotno predvsem od mraka do zore, svetle urice pa bo najbrž bolj pametno izkoristiti za nakup kakšnega darila najbližjim. Za zdaj nimam še nobene ideje, ampak računam na to, da mi bo tudi letos uspelo. Z bratom sva v težkih trenutkih odličen team in še vedno nama je uspelo sestaviti kaj pametnega. Študijske obveznosti bodo glede na prihodnje leto v nekakšnem drugem planu, 17.12. me sicer čaka kolokvij iz stabilnosti zdravil, a ta naj ne bi predstavljal večjih težav. Sicer pa ga komaj čakam, saj me s kolegi in prijatelji od tistega dne naprej čaka pravi študijsko-motivacijsko-izobraževalno-degustacijski vikend v zidanici na obronkih Haloz. Tu nekje.
Dejstva, da jutri nimam vaj iz klinične kemije (ne vem, ali jih je odpihnil Miklavž ali kakšen drugi JUNAK!), da imamo doma spet najlepšo jelko daleč naokoli in da ob pogledu na njo v tem trenutku vidim tudi vztrajno goreča drva v kaminu, da sem in bom danes užival v oradi in hobotnici v solati... so me prvič prikovala preživeti sezonski nedeljski večer doma. Po mojem spodobna in pravilna odločitev. Ljubljanskega vrveža danes tako ali tako verjetno ne bi izkoristil.
Lp, Gomi
02 december, 2010
Veseli december je tu! Pa ne morem verjet! #1
Dobro, najprej moram dojet...
Pa ne zaradi tega, ker bi to bil ne vem kakšen uspeh. Konec koncev še vedno mislim, da ne znam dovolj farmakologije, da bi lahko šel ponosno po Ljubljani, kaj šele po naši fakulteti.
Sem pa neizmerno vesel. Vsak narejen izpit ti da veselje in zadoščenje. Ta pa še posebej. Ker je obsežen. Zelo obsežen. Niti ni tako težek, prepričan sem, da če ne bi naredil danes, bi se to zgodilo na naslednjem roku. Vse kar rabiš je čas, da se naučiš kar se imaš za naučiti. Sliši se enostavno. In jaz ga nisem imel dovolj oz. ga nisem izkoristil, kot bi ga moral. Zato je narejen izpit veselje in zadoščenje. Ker kljub temu, da se nisem učil dovolj aktivno in efektivno...učil sem se. In ob tem trpel kot žival. Ker mi ni in ni šlo, branje v prazno pa ne vodi nikamor. Vsekakor je bilo delanje izpita v novembru mesecu prva taka izkušnja in zagotovo bi mi bilo žal, če bi se neuspešno končala. Čeprav si je potrebno priznati - v takem deževnem in sneženem novembru in začetku decembra je to še najbolj pametno početi. Da lahko lepše dni izkoristiš za kaj drugega.
Bom si v prihodnjem letu pred prakso to snov še parkrat prebral. Razen penicilinov in opioidov. Za to sem dokazal, da mi je približno jasno. Vem, da se zgoraj omenjeno morda ne bo zgodilo, zato ne obljubljam. Samo trdim. Ker škodilo ne bo. Koristilo pa vsekakor.
Update v naslednjem (zgornjem) blogu
CLASSIC LIVE....
AHHHH!
Gomi
Pa ne zaradi tega, ker bi to bil ne vem kakšen uspeh. Konec koncev še vedno mislim, da ne znam dovolj farmakologije, da bi lahko šel ponosno po Ljubljani, kaj šele po naši fakulteti.
Sem pa neizmerno vesel. Vsak narejen izpit ti da veselje in zadoščenje. Ta pa še posebej. Ker je obsežen. Zelo obsežen. Niti ni tako težek, prepričan sem, da če ne bi naredil danes, bi se to zgodilo na naslednjem roku. Vse kar rabiš je čas, da se naučiš kar se imaš za naučiti. Sliši se enostavno. In jaz ga nisem imel dovolj oz. ga nisem izkoristil, kot bi ga moral. Zato je narejen izpit veselje in zadoščenje. Ker kljub temu, da se nisem učil dovolj aktivno in efektivno...učil sem se. In ob tem trpel kot žival. Ker mi ni in ni šlo, branje v prazno pa ne vodi nikamor. Vsekakor je bilo delanje izpita v novembru mesecu prva taka izkušnja in zagotovo bi mi bilo žal, če bi se neuspešno končala. Čeprav si je potrebno priznati - v takem deževnem in sneženem novembru in začetku decembra je to še najbolj pametno početi. Da lahko lepše dni izkoristiš za kaj drugega.
Bom si v prihodnjem letu pred prakso to snov še parkrat prebral. Razen penicilinov in opioidov. Za to sem dokazal, da mi je približno jasno. Vem, da se zgoraj omenjeno morda ne bo zgodilo, zato ne obljubljam. Samo trdim. Ker škodilo ne bo. Koristilo pa vsekakor.
Update v naslednjem (zgornjem) blogu
CLASSIC LIVE....
AHHHH!
Gomi
Naročite se na:
Objave (Atom)