Po tednu treningov in uradnem koncu letošnje rokometne sezone sem se 8.maja preselil v Ljubljano, kjer sem preživel nekaj izredno zanimivih, pestrih, bolj ali manj veselih dni. Majske igre, dobrih natanko 16 dni in noči trajajoč dogodek (od otvoritev do zaključka), so bile letos v znamenju sončnega vremena. Kakšna kaplja iz neba je vmes resda padla, ampak lahko bi rekli, da "kot je prišla je tudi šla". Tudi zato si nisem mogel kaj, da se ne udeležim treh zelo dobro obiskanih dogodkov.
Prvi je bil tek na grad na dan otvoritev, ko sva s kolegom Markom preizkusila, koga je več v pljučih. Na sredini klanca me je zmanjkalo in njegovega tempa nisem več zdržal, vseeno pa je moje 173. mesto med 600 študenti zelo soliden rezultat, še posebej če upoštevamo koliko časa sva prebila v prehitevanju manj zavzetih študentov. No, Marko je končal 138.. Ampak dobro. Na cilju sem tako vsaj imel koga, ki mi je povedal kje je voda, kje se dobi majčko itd.. ;)
Drugi dogodek je bilo rokometno tekmovanje v Rožni dolini. Z ekipo Hlačke dol smo pokazali izjemno domiselno igro, borba je bila včasih na meji grobosti, zaradi česar smo se znašli tudi v nemilosti sodnika. Slednji je imel resnično čuden kriterij, zato je končno tretje mesto v konkurenci sedmih ekip največ, kar smo lahko iztržili. V ekipi smo bili trije Izolani, dva Celjana, en Ribničan, en Ljubljančan in en Kozinčan. Vsekakor soliden rezultat. Poleg bronaste medalje smo v nagradni vrečki dobili piščalko, revijo, milo, kondome, majčko, pa še kaj manj pomembnega :) Hlačke dol! :)
Nekaj dni kasneje sem se udeležil tudi zaključka majskih iger. Kot vedno odkar študiram, se je dogodek odvil na ploščadi med študentskimi domovi na Bežigradu. Kar se Perota Lovšina tiče...postregel ni z ničemer novim. Klasični vmesni (redko smešni) štosi, netrezen izgled in stopnjevanje do največjih hitov. Tisto, kar me je najbolj navdušilo in presenetilo je bil Vrhunski žurka mix Rock Partyzanov, katerih nastopa se bom zelo verjetno še kdaj udeležil. Žal je bil zaključek majskih iger edini dogodek, kjer nisem dobil majčke. Konec dober, vse dobro pravijo, ampak tako....?! :O
V maju sem, ne boste verjeli, odpisal tudi dva pisna izpita. Stabilnost zdravil je šla stabilno in osemka v indeksu je zgolj ena izmed mnogih. Kako sem odpisal Klinično kemijo še ne vem, dejstvo pa je, da pričakujem gladek padec. Pravijo, da je najbolje prevzeti odgovornost in razumeti, da se pač nisi(em) nauči dovolj dobro. Vseeno ostaja grenak priokus da...ni bil lažji rok. Resnično se mi je zdel težek in morda bo naslednji (jeseni) lažji. Obstaja torej velika verjetnost, da se ga bom udeležil tudi sam. :P
Sicer pa imam do konca še dva izpita (Klinična kemija in Analiza zdravil). Enega bom napadel v koncu junija. Bomo videli. Počutm se, kot da igram karte ena. Komaj čakam, da zaključim, a hkrati še niti enkrat nisem rekel "ena". Marsikateri moj kolega pač, ampak kolikor mi je znano izgubi tisti, ki konča zadnji. Vsi ostali zmagamo. In tudi jaz bom med temi! Obljubim!*
Jiha!
Gomi
