Najnovejše o najmočnejšem #21

Ko se je nahajal na veliki ladji, je Chuck Norris nenadoma padel v morje. Vsa posadka se je nemudoma lotila reševanja morja.

Preden je hobotnica Paul napovedala rezultat, je vedno vprašala za nasvet Chuck Norrisa.

Oblasti v sodelovanju z znanstveniki ne želijo priznati obstoja vesoljskih bitij ne zaradi tega, ker bi želeli ljudi obvarovati pred "vesoljci", temveč da vesoljce obvarujejo pred Chuck Norrisom.

Alergije so alergične na Chuck Norrisa.

Chuck Norris ima blog, na katerem piše šale in fakte o vseh nas. Tudi o Roku Gomezelju.

Chuck Norris je pred časom vstopil v trgovino "Vse za 1 €" in jo totalno izpraznil. Plačal je 1€.

Nina Osenar si je kupila kamjon in to samo zato, da je lahko noter obesila koledar od Chucka Norrisa.

Chuck Norris vsakodnevno prakticira telefonske šale na 113. In tam se vedno vsi smejijo.

Radio Chuck Norrisa ne lovi Radia Ognjišče.

Bog je ustvaril Zemljo, saj si je Chuck Norris zaželel novo "kuglo" za Bowling.

Chuck Norris lahko položi med nazaj v čebele.

Če komar piči Chucka Norrisa, to naredi zato, da mu daruje kri.

Jezus in vsi apostoli so imeli brado le zato, ker so hoteli oponašati Chuck Norrisa.

Chuck Norris je navajen voziti s komolcem skozi stransko okno. Na levi in na desni strani. Naenkrat.

Chuck Norrisu v teh dneh ni vroče.

Maček Chuck Norrisa pelje na sprehod psa Chucka Norrisa.



LP, Gomi

Šala za pol miljona dolarjev

Kaj mu je narediiiil..... :)))

Pivo in cvetje 2010

Tudi letos sem se udeležil festivala piva in cvetja, ki je zadnje štiri dni potekalo v Laškem. Tokrat semLaško obiskal že tretjič in kot v preteklih letih, sem bil tudi tokrat navdušen. Glavni razlogi so seveda dobra družba in veliko lepih doživetij, predvsem pa sproščena prireditev brez večjih izgredov. Sicer pa si lahko podrobnejše prispevke o tem festivalu ogledate na rtvslo.si ali 24ur.com, ali pa jo obiščete enkrat v prihondnjih letih in boste videli, kako vse skupaj zgleda. Veliko zanimivih stojnic, poceni šankov, odličnih glasbenih gostov (letos Derenda, Predin, Lovšin, 6 pack Čukur, Pušlar, Laška godba z Alyo, Novi fosili, Rock Partyzani...).
Kot letošnjo največjo zanimivost pa velja izpostaviti, da sem imel skoraj vso hrano in pijačo zastonj (hvala Šantej!), prav tako pa nisem odštel niti centa za obisk tamkajšnjega kopališča in savne (hvala Marko!).

Zaradi pomanjkanja časa in denarja nisem uspel veliko slikati in snemati.

Morda o Laškem še kaj kdaj drugič. Uživajte na finalu svetovnega nogometnega prvenstva. Je(be)š hobotnico, ampak Španija je tudi moj favorit.

LP

P.S. Jutri dam šive dol. To bo šele žur!

Nova bolniška izkušnja

Eurofest poteka brez večjih težav. Ustaljen rokometni ritem se v Izoli vrti že osemnajsto leto zapored in moram priznati, da se imamo letos še posebej dobro. Rezultatsko s svojo mitično ekipo (kot bi rekel moj kolega Ostojić, mi smo vedno bili prvi in vedno bomo ostali prvi!) nismo najbolj uspešni, saj smo za zdaj vknjižili dva grenka a zanesljiva poraza ter eno rutinirano zmago, toda kaj ko mi tudi ta ne bo ostala v prelepem spominu. Tekla je 15.minuta tekme, ko sem bil po krivici izključen za 2 minuti. Ko sem prišel nazaj noter, sem v prvem napadu optimistično poizkusil s strelom, ki se je začel z neprijetnim "krsk" v čeljusti, kakšno desetinko kasneje je žoga zatresla vratnico, čez dobro sekundo pa sem se zgolj prijel za brado in upal, da ni nič hujšega. Upi so se hitro razblinili, saj so bile roke takoj polne krvi in kaj hitro mi je bilo jasno, da je moje tekme in najbrž celotnega turnirja v tistem trenutku konec. Trk brade z ramenom nasprotnikovega obrambnega igralca je pač bil usoden in z mamo in sestrično sva se odpeljala do bolnišnice na hribu.

Na urgentnem oddelku je bilo rokometašev kar precej. Lahko bi rekel kar večina, prihajali so z raznovrstnimi poškodbami, odhajali pa v povojih, longetah, gipsih, šivih. Po polurnem čakanju, ki se je izredno vleklo (upanje, da bom igral na tekmi, ki se je pričela čez dobro uro, je, kot se zame spodobi, umrlo po zadnjem sodniškem žvižgu te tekme :) ) so me le sprejeli v A05, kjer sem še 15 minut čakal, da se me bo kdo lotil. Zdravniki so "težko" sprejeli odločitev, da me bo zašila 26-letna praktikantka, (ki je mimogrede kar dobro izgledala). Preden je začela, mi je priznala, da sem njen drugi pacient, in obrazložila, da bom dobil lokalno anastezijo v brado. Vse jasno, čeprav me je bilo kar malce strah, njo pa prav tako. Dobil sem injekcijo, in kmalu se je del raztopine xxxxkaina razlil po mojem vratu. Nisem vedel, kaj bi rekel, a sem se pogumno odločil priznati njeno morebitno napako. Pri injekciji pač ni mišljeno, da bi del doze šel po koži. Postopek se je ponovil, nova injekcija iz leve, in vnovič delno razlitje po vratu. "Super", sem si mislil. "Upam da preživim". A glej ga zlomka, anastezija je primla in med šivanjem sem se kar blagodejno počutil. Mislim, da je dobro je opravila svoje delo, in na koncu sem jo celo pohvalil (strah ima velike oči!).

Pošivan sem šel na drugo tekmo, ki smo jo žal izgubili. A volje do druženja ne, tako da smo se še pozno v noč spominjali dogodoviščin preteklih dni in si naredili nekaj planov za prihodnje.

Se kmalu slišimo.

Gomi

p.s. Zobje so celi, čeljust pa je kar je. Ni hujšega.