Seveda ne, ko imamo toliko ambicizonih učenjakov. Ekskluzivno na gomijevem blogu dva izmed njih. Blaž , eden tistih, zaradi katerih je farmacija še bolj zanimva kot sicer in Miha, eden tistih, s katerimi se vedno nasmejimo... Poglejmo, kako doživljata faks...!
22 januar, 2008
Ou, uotafiling
Prišel sem na zeleno vejo. Čeprav so moje ocene bolj za v smeti..to ni pomembno. Osemki, devetki in desetki se ne gleda v zobe, šestki in sedemki prav tako ne. Opravljeno. Jaaa...kako se lepo sliši..opravljeno! In miza v ljubljani se bo spet precej izpraznila, omara v Izoli pa lepo napolnila. Tista omara, v kateri se nahajajo vse šolske stvari, ki jih bom morda še kdaj rabil, srčno pa upam, da jih ne bom.
Ufff, naporno je to učenje, pa ko sem že mislil, da bom propadel, se mi je posvetilo, da sem v bistvu čisto povprečen. Saj to je tudi moja današnja značilnost...zlata sredina, pa kaj...važno, da je opravljeno! In da sem spet malo boljše volje. In da idemo dalje! In to je to...
Počasi se bliža dvajsetletnica in zadnje dni najstništva žal ne bom preživel v zabavi temveč v učenju. Usoda? Ne, sistem je tak. Zato nič bat, samo žgat naprej, kot smo to počeli v zadnjih dneh. Tako ja, da bodo prvi dnevi tretjega desetletja (sliši se grozno!) toliko lepši. Obeta se Banja Luka after, pa praznovanje rojstnega dne na treh lokacijah (Izola 10.2. - moj rojstni dan ahhhh, Ljubljana 14.2. - Valentinovo ahhh, Bertoki 8.3. Dan žena aaaaahhh!!!!). Kako zanimivo, kakšni datumi, neverjetno!!!!!
Wow, samo res.
No, skratka...skoraj polovica zimskih obveznosti je opravljena. Še 3 izpiti v naslednjih treh tednih...
Ta vikend sem opravil cela 2 treninga in mladinsko tekmo s SVIŠem. Na obeh treningih sem se odlično odrezal, s trudom in glavco se da še vedno marsikam pridet, medtem ko sem na tekmi povsem razočaral moje številne oboževalce/ke na tribuni, ki so v Izolo prispeli iz zelo oddaljenih krajev (Kuala Lumpur, Arkansas, okolica Kaira, Hersonissos...). Musklfiber je spet naredil svoje in včasih se sprašujem, koliko dni mi še ostane. A takrat mi zmeraj odmeva v glavi Suletovo načelo : "še boš imel časa ti, še... ". No mogoče pa res.
Manj časa pa imam za šolo...ni se za hecat, zato vas lepo pozdravljam.
Ajmo Lionel in druščina, idemo !!!! (To foro sem pobral od mojga kolega Syenota - Žilavka Blatina, ki vas tudi lepo pozdravlja. )
LP
Gomi
Ufff, naporno je to učenje, pa ko sem že mislil, da bom propadel, se mi je posvetilo, da sem v bistvu čisto povprečen. Saj to je tudi moja današnja značilnost...zlata sredina, pa kaj...važno, da je opravljeno! In da sem spet malo boljše volje. In da idemo dalje! In to je to...
Počasi se bliža dvajsetletnica in zadnje dni najstništva žal ne bom preživel v zabavi temveč v učenju. Usoda? Ne, sistem je tak. Zato nič bat, samo žgat naprej, kot smo to počeli v zadnjih dneh. Tako ja, da bodo prvi dnevi tretjega desetletja (sliši se grozno!) toliko lepši. Obeta se Banja Luka after, pa praznovanje rojstnega dne na treh lokacijah (Izola 10.2. - moj rojstni dan ahhhh, Ljubljana 14.2. - Valentinovo ahhh, Bertoki 8.3. Dan žena aaaaahhh!!!!). Kako zanimivo, kakšni datumi, neverjetno!!!!!
Wow, samo res.
No, skratka...skoraj polovica zimskih obveznosti je opravljena. Še 3 izpiti v naslednjih treh tednih...
Ta vikend sem opravil cela 2 treninga in mladinsko tekmo s SVIŠem. Na obeh treningih sem se odlično odrezal, s trudom in glavco se da še vedno marsikam pridet, medtem ko sem na tekmi povsem razočaral moje številne oboževalce/ke na tribuni, ki so v Izolo prispeli iz zelo oddaljenih krajev (Kuala Lumpur, Arkansas, okolica Kaira, Hersonissos...). Musklfiber je spet naredil svoje in včasih se sprašujem, koliko dni mi še ostane. A takrat mi zmeraj odmeva v glavi Suletovo načelo : "še boš imel časa ti, še... ". No mogoče pa res.
Manj časa pa imam za šolo...ni se za hecat, zato vas lepo pozdravljam.
Ajmo Lionel in druščina, idemo !!!! (To foro sem pobral od mojga kolega Syenota - Žilavka Blatina, ki vas tudi lepo pozdravlja. )
LP
Gomi
14 januar, 2008
Moje 20. silvestrovanje
Banja Luka!
Prestolnica republike Srbske v Bosni
Umazano mesto
Vse povsod mesnice, roštilj in burek
Veliko avtopralnic in umazanih avtov (prednjačijo Golf II)
Prijazni ljudje
Brez rezervacije v disku nimaš kaj iskat
Nizke cene
Ljudje vzamejo košarico na vhodu v trgovino in vse kar kupijo in celo dajo vanjo je en vaniljin pecilni prašek
Falš roba
Noro, nepozabno silvestrovanje!
Seka Aleksič!
OOOOOOOO
EEEEEEEEE
AAAAAAAAA
V naštetem smo našli veliko lepega in teh pet dni izkoristili kolikor se je dalo.
Bilo je res odlično!
Lp
Gomi-9
Prestolnica republike Srbske v Bosni
Umazano mesto
Vse povsod mesnice, roštilj in burek
Veliko avtopralnic in umazanih avtov (prednjačijo Golf II)
Prijazni ljudje
Brez rezervacije v disku nimaš kaj iskat
Nizke cene
Ljudje vzamejo košarico na vhodu v trgovino in vse kar kupijo in celo dajo vanjo je en vaniljin pecilni prašek
Falš roba
Noro, nepozabno silvestrovanje!
Seka Aleksič!
OOOOOOOO
EEEEEEEEE
AAAAAAAAA
V naštetem smo našli veliko lepega in teh pet dni izkoristili kolikor se je dalo.
Bilo je res odlično!
Lp
Gomi-9
13 januar, 2008
Interisti pezzi di merda
Pisal se je 23.12.2007 in s kolegi smo se odpravili na veliki nogometni derbi v Milano. Inter : Milan je bila tekma, ki sem si jo hotu že od nekdaj videti tudi v živo in tokrat sem se odločil reskirati teh 100 € in posvetiti prebožično nedeljo nogometu. Žal smo bili na koncu štirje milaništi razočarani, medtem ko je en interista pezzo di merda (Luca) bil vesel, kot vsi pezzi di merda okoli nas. 2:1 za Inter me hkrati obvezuje, da grem letos maja spet na derbi. To so res nepozabna doživetja.
Tukaj pa je posnet gol Andree Pirla. Vidi se bolj malo, sliši pa vse potrebno! Ja, tudi MI(laništi) smo se veselili, pa čeprav za kratek čas!
12 januar, 2008
Rokomet - moja igra. Še vedno.
Težki dnevi so za mano, še težji prihajajo... eno samo učenje.
Včeraj sem že drugič letos pisal kolokvij iz Fizikalne Kemije in tokrat imam za razliko od prejšnjič slab občutek. Morda bom ravno zaradi tega naredil, kdo ve. Čudno je vse skupaj. Učiš se iz gradiva, ki ga imaš na voljo, nazadnje (oz. v tem primeru v drugo:( ) pa te asistent preseneti z bombo od naloge, ki se ti sanja ne od kje bi jo lahko znal. In nov rok splava po vodi. Bomo vidli kako bo. Od zdaj naprej imam t.i. predrezultatni molk.
Po kolokviju sem šibal domov, kjer so me soigralci vneto pričakovali za "sodelovanje" na prijateljski tekmi s Kranjem. Bili smo zelo okrnjeni, ker so skoraj vsi mladinci odšli na gostovanje v Železnike in tudi zmagali - vsaka čast dečki. (Sam nisem šel zaradi že omenjene šolske obveznosti). Da je bila mera okrnjenosti polna je poskrbel naš najboljši strelec Čoso, ki si je na ogrevanju zvil gleženj. Mislil sem, da je to mogoče le pri mojemu nekdanjemu soigralcu (op.a. Ivančič), a se je tokrat zgodilu njegovemu "analogu", ki je posledično končal v bolnici. Tako so moje minute napočile že v drugi polovici 1.polčasa pri izenačenem izidu. Z nekaj rutiniranimi potezami sem Gorenjcem hitro pokazal, da se z menjavami ne da kar tako češenj zobati. Do polčasa sem zabeležil 2 gol-asistenci in realiziral sicer ne najmočnejši a dovolj natančen šut iz 10m. Da so bile te minute prej izjema kot pravilo se je pokazalo v nadaljevaju. Totalna , lahko bi rekli kar študenstska izčrpanost takoj po ponovnem vstopu v igro v drugem polčasu. Roke so se mi tresle kot le malokdaj v dvanajstih letih igranja, noge pa sploh niso več nič razumele. Frekvenca dihanja je že zdavnaj presegla optimum, sladkor v mišicah je zamenjala kislina in po petih grdo podanih žogah (specialiteta je takrat postala šibkost) in zgrešenem zicerju sem letel na klop kot brezglavi ptiček. Pa vendarle...vesel, da sem spet prijel žogo, ker sedaj je ponovno ne bom videl en teden.
Naslednji teden me čaka zame osebno zelo pomembna mladinska tekma proti SVIŠu (Stična, Višnja Gora, Ivančna Gorica, Šentvid ob Stični). "Gor" smo igrali izenačeno, a s precejšnjo pomočjo sodnikov. Če ob tem potegnem črto, se lahko ob podobnem v Izoli lahko nadejamo zmage. Že se vidim, kako bo moja intenzivnost padala pibližno tako: \. Hihihi:)
Bit če bolje ko doštudiram;)
Več dobre glasbe na blogu...
...Led Zeppelin - Good times bad times
Lp
Gomi
Kmalu na blogu: Doživetja konec decembra in začetek januarja!
Včeraj sem že drugič letos pisal kolokvij iz Fizikalne Kemije in tokrat imam za razliko od prejšnjič slab občutek. Morda bom ravno zaradi tega naredil, kdo ve. Čudno je vse skupaj. Učiš se iz gradiva, ki ga imaš na voljo, nazadnje (oz. v tem primeru v drugo:( ) pa te asistent preseneti z bombo od naloge, ki se ti sanja ne od kje bi jo lahko znal. In nov rok splava po vodi. Bomo vidli kako bo. Od zdaj naprej imam t.i. predrezultatni molk.
Po kolokviju sem šibal domov, kjer so me soigralci vneto pričakovali za "sodelovanje" na prijateljski tekmi s Kranjem. Bili smo zelo okrnjeni, ker so skoraj vsi mladinci odšli na gostovanje v Železnike in tudi zmagali - vsaka čast dečki. (Sam nisem šel zaradi že omenjene šolske obveznosti). Da je bila mera okrnjenosti polna je poskrbel naš najboljši strelec Čoso, ki si je na ogrevanju zvil gleženj. Mislil sem, da je to mogoče le pri mojemu nekdanjemu soigralcu (op.a. Ivančič), a se je tokrat zgodilu njegovemu "analogu", ki je posledično končal v bolnici. Tako so moje minute napočile že v drugi polovici 1.polčasa pri izenačenem izidu. Z nekaj rutiniranimi potezami sem Gorenjcem hitro pokazal, da se z menjavami ne da kar tako češenj zobati. Do polčasa sem zabeležil 2 gol-asistenci in realiziral sicer ne najmočnejši a dovolj natančen šut iz 10m. Da so bile te minute prej izjema kot pravilo se je pokazalo v nadaljevaju. Totalna , lahko bi rekli kar študenstska izčrpanost takoj po ponovnem vstopu v igro v drugem polčasu. Roke so se mi tresle kot le malokdaj v dvanajstih letih igranja, noge pa sploh niso več nič razumele. Frekvenca dihanja je že zdavnaj presegla optimum, sladkor v mišicah je zamenjala kislina in po petih grdo podanih žogah (specialiteta je takrat postala šibkost) in zgrešenem zicerju sem letel na klop kot brezglavi ptiček. Pa vendarle...vesel, da sem spet prijel žogo, ker sedaj je ponovno ne bom videl en teden.
Naslednji teden me čaka zame osebno zelo pomembna mladinska tekma proti SVIŠu (Stična, Višnja Gora, Ivančna Gorica, Šentvid ob Stični). "Gor" smo igrali izenačeno, a s precejšnjo pomočjo sodnikov. Če ob tem potegnem črto, se lahko ob podobnem v Izoli lahko nadejamo zmage. Že se vidim, kako bo moja intenzivnost padala pibližno tako: \. Hihihi:)
Bit če bolje ko doštudiram;)
Več dobre glasbe na blogu...
...Led Zeppelin - Good times bad times
Lp
Gomi
Kmalu na blogu: Doživetja konec decembra in začetek januarja!
10 januar, 2008
Luka Gomezelj, Adriano Celentano...Vse najboljše!
Svojemu bratu Luki voščim za 23o svečko, ki jo je upihnil danes, legenda italijanske glasbe in filma Adriano Celentano pa je 6.1. praznoval častitljivih 70.
Vse najboljše, veliko zdravja in sreče obema tudi s strani bloga!
Vse najboljše, veliko zdravja in sreče obema tudi s strani bloga!
Dobro jutro!
No, pa sem se že vrnil. Ker hočem par stvari napisat, tako btw...kakšno pojasnilo ne bo škodilo. Kakšen opis dogodka tudi ne.
V našem letniku nas je skoraj 160. Nekateri se družijo med sabo po skupinicah, drugi se ne družijo z nobenim, tretji so taki, drugi onaki...sam sem eden tistih, ki sem v ta letnik prišel praktično sam, poznal nisem skoraj nikogar, še tisti ki so bili iz koprske gimnazije so mi bili bolj znani iz hodnikov kot iz kje drugje. Zato sem se pač moral prilagajati ostalim, a ne v celoti...v letnik sem vnesel nekaj primorske izvirnosti, humorja, hitre govorice, fore iz mnogim nerazumljive italijanščine, predvsem pa iniciative za različne stvari.
Grupo, ki je sicer res namenjena šolskim stvarem, sem popestril z pisanjem hecov o Chuck Norrisu, dodal sem kakšen vic...
Uvedel sem rubriko Ugani kdo!, ki je potekala tako, da sem neko osebo iz letnika slikal, in delček telesa objavil na grupo, ostali pa so morali ugotoviti kdo se skriva na sliki. Kdor je to storil je dobil nagradico, ki sem jo seveda jaz častil.
Za obe veliki osvojeni trofeji Milana v minuli sezoni, sem za cel letnik zrihtal bombončke, ki so jih ostali z veseljem sprejeli.
Vse za to, da bi se kaj dogajalo, da bi bilo pestro in da bi se imeli lepo. Dobronamerno torej.
Počilo pa je ob zadnjem razpisanem "tekmovanju" pred žurom v tramontani. Čudilo me je, kako so tam vsi razpoloženi (žur sem spet rahlo potenciral s prinešeno potapljaško lučko), naslednje dni pa so se ob objavi slik nekatera dekleta zgrozila.
Ja punce, take ste, kaj naj vam...pa sej ste v večini čisto ok, vsaj tako je splošno mnenje. Seveda, obe sporno-proglašeni (najbolje oblečena in najbolj pijana) sta se uprli odločitvi komisije, ki je sicer subjektivno a po njenem mnenju še vedno pravično proglasila zmagovalce in zmagovalke. Fantje v vseh treh kategorijah se v pričakovanju nagrad niso nič upirali, prav tako ne najbolj osvajalsko razpoloženo dekle. Kdo ve zakaj?:) Če bi me kdo vprašal, če se bo to zgodilo bi zagotovo prikimal. Take stvari so dejansko za pričakovat. Čeprav sem porabil dve uri, za zmontirat filmčke iz Kravata partija, ki danes obstajajo samo še na enem disku (le zato, da mi zasedajo prostor), sem jih hitro odstranil tako iz bloga kot iz Youtube-a, v izogib nadaljnjim problemom. Pogledi obeh "žrtev" so mi povedali vse. Pa jim ne zamerim(o). Takega mišljenja so, kot smo mi drugačnega. Na začetku posta sem govoril o prilagoditvi. V tem primeru sem se prilagodil. Ljudje očitno niso bili za štos in tudi sam sem se umaknil iz rihtanja novih nagradic, novega smeha (ki je nekaterim všeč, drugim ne...). Dejansko sem uvidel, da sem vse to počel brez kakšnega smisla in sem zato prenehal. Za nekaj časa sem prenehal tudi s pisanjem bloga, ker sem dobil kar nekaj ustnih kritik na moje prispevke (itak ljudje več kot očitno ne znate komentirat pod prispevke), češ da niso za v javnost, ker dejansko pišem le o alkoholu in zajebanciji....
No, spet se bom (malce) prilagodil in z opisanim v večji meri končal. Na Grupi nič več Chucka, nič več Ugani kdo!, nič vec bombončkov... :)
18. decembra sem rekel, da odhajam v spanec. Želel sem si samo malo razmisliti kako in kaj naprej. Danes sem se vrnil, v drugačni obliki in vsebini (kot lahko vidite).
Gomi ostaja Gomi, vprašanje je le, koliko od sebe in "bližnjih" bo pokazal. Komentiral jih bo zagotovo na polno.
Lp
Gomi - 9
V našem letniku nas je skoraj 160. Nekateri se družijo med sabo po skupinicah, drugi se ne družijo z nobenim, tretji so taki, drugi onaki...sam sem eden tistih, ki sem v ta letnik prišel praktično sam, poznal nisem skoraj nikogar, še tisti ki so bili iz koprske gimnazije so mi bili bolj znani iz hodnikov kot iz kje drugje. Zato sem se pač moral prilagajati ostalim, a ne v celoti...v letnik sem vnesel nekaj primorske izvirnosti, humorja, hitre govorice, fore iz mnogim nerazumljive italijanščine, predvsem pa iniciative za različne stvari.
Grupo, ki je sicer res namenjena šolskim stvarem, sem popestril z pisanjem hecov o Chuck Norrisu, dodal sem kakšen vic...
Uvedel sem rubriko Ugani kdo!, ki je potekala tako, da sem neko osebo iz letnika slikal, in delček telesa objavil na grupo, ostali pa so morali ugotoviti kdo se skriva na sliki. Kdor je to storil je dobil nagradico, ki sem jo seveda jaz častil.
Za obe veliki osvojeni trofeji Milana v minuli sezoni, sem za cel letnik zrihtal bombončke, ki so jih ostali z veseljem sprejeli.
Vse za to, da bi se kaj dogajalo, da bi bilo pestro in da bi se imeli lepo. Dobronamerno torej.
Počilo pa je ob zadnjem razpisanem "tekmovanju" pred žurom v tramontani. Čudilo me je, kako so tam vsi razpoloženi (žur sem spet rahlo potenciral s prinešeno potapljaško lučko), naslednje dni pa so se ob objavi slik nekatera dekleta zgrozila.
Ja punce, take ste, kaj naj vam...pa sej ste v večini čisto ok, vsaj tako je splošno mnenje. Seveda, obe sporno-proglašeni (najbolje oblečena in najbolj pijana) sta se uprli odločitvi komisije, ki je sicer subjektivno a po njenem mnenju še vedno pravično proglasila zmagovalce in zmagovalke. Fantje v vseh treh kategorijah se v pričakovanju nagrad niso nič upirali, prav tako ne najbolj osvajalsko razpoloženo dekle. Kdo ve zakaj?:) Če bi me kdo vprašal, če se bo to zgodilo bi zagotovo prikimal. Take stvari so dejansko za pričakovat. Čeprav sem porabil dve uri, za zmontirat filmčke iz Kravata partija, ki danes obstajajo samo še na enem disku (le zato, da mi zasedajo prostor), sem jih hitro odstranil tako iz bloga kot iz Youtube-a, v izogib nadaljnjim problemom. Pogledi obeh "žrtev" so mi povedali vse. Pa jim ne zamerim(o). Takega mišljenja so, kot smo mi drugačnega. Na začetku posta sem govoril o prilagoditvi. V tem primeru sem se prilagodil. Ljudje očitno niso bili za štos in tudi sam sem se umaknil iz rihtanja novih nagradic, novega smeha (ki je nekaterim všeč, drugim ne...). Dejansko sem uvidel, da sem vse to počel brez kakšnega smisla in sem zato prenehal. Za nekaj časa sem prenehal tudi s pisanjem bloga, ker sem dobil kar nekaj ustnih kritik na moje prispevke (itak ljudje več kot očitno ne znate komentirat pod prispevke), češ da niso za v javnost, ker dejansko pišem le o alkoholu in zajebanciji....
No, spet se bom (malce) prilagodil in z opisanim v večji meri končal. Na Grupi nič več Chucka, nič več Ugani kdo!, nič vec bombončkov... :)
18. decembra sem rekel, da odhajam v spanec. Želel sem si samo malo razmisliti kako in kaj naprej. Danes sem se vrnil, v drugačni obliki in vsebini (kot lahko vidite).
Gomi ostaja Gomi, vprašanje je le, koliko od sebe in "bližnjih" bo pokazal. Komentiral jih bo zagotovo na polno.
Lp
Gomi - 9
Naročite se na:
Objave (Atom)