28 junij, 2010

Chill out

Končno, počitnice so tu!
Danes sem imel zadnji izpit v, kakor mi temu radi pravimo, poletnem izpitnem obdobju in čeprav še nimam potrdila (rezultata), da sem padel, sem v to prepričan. Današnji izpit je bil res težek. Že snov sama po sebi ni ravno gimnazijska, potem pa dobiš v roke izpit, v katerega večino časa zgolj gledaš. In čeprav si že dva dni prej pripravljen oz siguren v to, da ga boš zgolj gledal, si na koncu vseeno zaprepaščen, ko vidiš, kako malo znaš.
In to konec koncev niti ni tako slabo, kot izgleda na prvi pogled, saj nimam nobene in nikakršne, niti minimalne volje po dodatnem učenju za ustni izpit. Težko pričakovane in gledajoč slehernemu v oči si lahko priznamo, da tudi zaslužene počitnice, so tu. Zadnji teden je bil prava muka, tečen sem bil tako iz leve, kot iz desne, danes pa te psihične napore polne stresa plačujem od zgoraj in spodaj. Počutim se neprespanega (verjetno ker tudi sem) in utrujenega, prav tako moram konstantno razmišljat, kateri dan je danes, kar pa ni dovolj, da automatično potem vem, kateri bo jutri. Zanimivo, kajne? A mene to ne preseneča, toliko se že poznam.

O stvareh, ki se dogajajo na naši fakulteti bi veljalo razpravljati kje drugje, morda v Senatu naše fakultete, ki zadnje čase očitno dela v škodo študentom. Kolikor vidim in razumem je luksuza (to je izraz, ki označuje, kako lepo nam je na faksu) je vse manj, način študija pa je vse težji. Glavna stvar so pogoji za vpis v višji letnik, ki jih v določeni meri spreminjajo kar sredi leta, česar po 66.členu ne vem katerega zakona ne bi smeli. Sam se (na mojo srečo sem si pogojni vpis privarčeval za letos) počutim, kot da sem tekel 30 km in v zadnjem trenutku skočil na deblo trdnega drevesa, besnemu in renčečemu Pitbullu pod mano pa je uspelo strgati zgolj spodnji rob hlačnice.. Oz. če se izrazim bolj filmsko ....če ste gledali Indipendence day, ko ameriški predsednik vzleti tik preden letalo objame veliko "razdejanje", ki prihaja za njim in se tako reši najhujšega. Ja, tako se počutim in ne zavidam tistim, ki bodo trepetali za napredovanje v višji letnik. Še manj pa trenutno situacijo privoščim generacijam, ki prihajajo za nami (3.letnik in t.i. bolonjci), za katere pa sploh ne morem razumeti, zakaj so se jih tako lotili. Priznam in moram povedati, da zadev pravzaprav ne poznam in ne razumem najboljše, zato morda ni primerno, da tukaj sploh pišem o teh stvareh. Ne poznam pa jih za to, ker se z njimi nimam časa (in interesa) ukvarat, bi pa bilo zanimivo priti stvari do dna in predvsem preveriti, kakšne so dejansko zakonske pravice in dolžnosti vodstva fakultete. Izven zakona se v Sloveniji itak dogaja marsikaj in zakaj bi bilo na našem faksu kaj drugače. Pa ne trdim, da so zadeve nelegalne, kot bi me lahko morda kdo razumel. Še najmanj pa koga obtožujem, da dela karkoli narobe. Enostavno sem del tiste šibkejše strani in se na pol podzavestno branim, čeprav (zaenkrat) še nisem občutil škode na moj račun. Saj veste, če gre kamion v križišče ima vedno prednost, pa čeprav je prihajal iz stranske ceste. Če pa ti kot voznik avtomobila (recimo, da nismo več motoristi) misliš, da kamion nima prednosti, potem pa izvoli naprej po prednostni cesti. Daleč zagotovo ne boš prišel, vprašanje je tudi če živ. Temu se reče tudi zakon močnejšega. Še enkrat naj poudarim, da mi ni čisto jasno, kakšno je stanje na omenjenem področju in kako bi moralo biti. A če poleg vsem tudi meni - detektivski žilici, ni jasno (:P), potem to že pomeni, da nekaj smrdi.

Toliko za zdaj, več o tem morda kdaj drugič, ko bo tudi več znanega.
Verjamem, da nisem nikogar izpostavil in posledično prizadel ali užalil, čeprav je jasno, da bi si želel kričati. Na faksu pač ni več tako kot včasih in zato niso krivi vsi, ki vsakodnevno (nekateri seveda manj, a ti tako ali tako ne moremo odgovarjati;) ) obiskujejo to ustanovo na Aškerčevi ulici v Ljubljani. Študenti 4.letnika farmacije pa smo rahlo "nadrkani", eni v centru mesta, drugi v hribih, tretji (v tem času srečneži) na morju, vsi pa za knjigami...

Čez dober mesec, se razume.

LP, Gomićić

Classic 90's summer classic:

26 junij, 2010

Ali ste vedeli .... prvič v 2010

Spet se vračam z mojo staro rubriko, kjer vas sprašujem o tem in onem. Glede na to, koliko sem zadnje čase socialen najbrž niste vedeli da:

...se sprašujem, zakaj mi pri vsakem pranju posode, ko je curek iz pipe največji, slednji pade direkt na sredino žlice in pošprica vse okoli...ali veste zakaj se mi to dogaja?

...imam v ponedeljek izpit iz farmacevtske kemije 4, na katerega grem praktično nepripravljen, čeprav se učim po 8 ur na dan?

...da sem naredil izpit za barko, tako da me lahko kličete Captain Gomi?

... da če piješ kavo, še ne pomeni da boš kmalu zelo koncentriran?

... da sem pogojno že v petem letniku?

... da sem po juniju 2007 dobil prvo desetko na faksu?

... da je Slovenija izpadla iz svetovnega nogometnega prvenstva kar me zelo žalosti?

... da je izpadla tudi Italija, kar me neizmerno veseli?

... da kdor ne reskira, ne profitira?

... da ko Chuck Norris ostane brez metkov, uporabi SOS polnjenje?

... da v našem letniku je šlo vse po slabem?

... da mi je včeraj po cca.miljon poskusih uspelo pogledati film o Benjaminu Buttonu

... da je to 401. objava tega bloga?

... da čeprav ni več govora o finančni krizi, so ljudje še vedno brez denarja?

Ciao belli!

24 junij, 2010

19 junij, 2010

Kaj nas pelje v osmino finala?

Slovenska nogometna reprezentanca rastura. Rasturala je že v kvalifikacijah, ko je presegla moja pričakovanja, kar pa se te dni dogaja v Južnoafriški republiki, presega meje normale. S tem ne mislim, da presegajo sami sebe. Sebi (in ostalim) "le" vnovič dokazujejo, da so sposobni velikih stvari in kljub temu, da še vedno obstaja velika možnost, da ne gredo v osmino finala, je veliko vprašanje, kdaj bo Slovenija spet dosegla 4 točke na svetovnem prvenstvu. Že zdaj gre za izjemen uspeh, na katerega dvomiljonski narod enostavno MORA biti PONOSEN. Sam bi si sicer želel, da bo naslednje svetovno prvenstvo vsaj tako uspešno, kot bo letošnje, bojim pa se, da tako uspešno ne bo nikoli več. In mislim, da sta obe možnosti povsem odprti, optimizem pa v takih primerih velja imeti, a skrivati. Euforija je v v primeru uspeha tako večja, razočaranje pa v primeru neuspeha manjše.

Slovenci so do sedaj odigrali dve tekmi, ki sta se razlikovali v mnogih stvareh, prikazali pa so od osnovnošolskih napak do potez za sladokusce. Nekako tako, kot večiuna reprezentanc, ki jih spremljamo na črni celini. S tem, da se naša od ostalih razlikuje po eni veliki stvari: V prvih štirih skupinah smo zaenkrat, ne glede na razpored tekem, EDINA evropska reprezentanca S ŠTIRIMI točkami in očitno je visoko petindvajseto mesto na Fifini lestvici zasluženo. Če bi bilo še kakšno višje pa tudi najbrž ne bi bilo nič sporno in narobe.
Glede na povedano in glede na to, da bloga ne skrivam, ne mislim poudarjati svojih pričakovanj. Imam svoje ideje v zvezi s tem, kaj bi se moralo in kaj se bo zgodilo, a je usnje (ki, kot je rekla blogerka na siolu, že dolgo ni več usnjeno) pri nogometu okroglo in zato se pustim v pozitivno ali negativno presenetiti. Karkoli se bo zgodilo, se bo, naši fantje so pokazali, da zmorejo, zdaj pa naj dodajo še ... še tisto nekaj.

In kaj je to nekaj, kar nas pelje v osmino finala?
Račun je dokaj enostaven, ima pa zelo dosti možnih rešitev. Zase in za vas sem se jaz malce poigral in ne, nisem Milan Tarot!

1. Trenutna lestvica skupine C je sledeča:

Group C P W D L F A GD Pts
1. Slovenia 2 1 1 0 3 2 1 4
2. United States 2 0 2 0 3 3 0 2
3. England 2 0 2 0 1 1 0 2
4. Algeria 2 0 1 1 0 1 -1 1

Kot vidite smo trenutno v najboljšem položaju, ne samo zaradi točk, temveč tudi zaradi gol razlike, ki je v primeru enakega števila točk med ekipama/i prvi kriterij pri določanju potnikov v osmino finala. V primeru, da je tudi gol razlika enaka, pa se gleda, kdo je dosegel več zadetkov, šele nato pa se gleda medsebojna tekma.

Slovenija gre v osmino finala če:

1. Slovenija v zadnji tekmi proti Angliji: zmaga ali izenači.
Če Slovenija tekmo izgubi, potem se zadeva precej zakomplicira. V tem primeru jo Anglija prehiti in zagotovo potuje v osmino finala kot prvi potnik.

2. Če Alžirija in ZDA igrata izenačeno
Ne glede na razplet naše tekme, potujemo v osmino finala, saj bi imeli več točk od ZDA in Alžirije.

3. Če Alžirija premaga ZDA za maksimalno en gol (in doseže manj kot 4 zadetke), Slovenci pa izgubimo za maksimalno en gol. V tem primeru bi bili drugi in bi napredovali skupaj z Angleži, zaradi boljše medsebojne tekme z Alžirci (oboji 4 točke, oboji gol razlika 0, Slovenci več doseženih zadetkov oz boljša medsebojna tekma z Alžirci).

Torej, osmina finala bo brez Slovenije:
Če Alžirci premagajo ZDA z več kot enim golom razlike in mi izgubimo z Angleži.
Če Alžirci premagajo ZDA in mi izgubimo z Angleži za več kot en gol razlike.
Če ZDA premagajo Alžirijo in mi igubimo tekmo z Angleži.



Mislite, da nam bo uspelo?

Lp, Gomi

Vse najboljše Niko!

...oj Živijo!

Danes rojstni dan praznuje moj večno šarmantni nono. Žurka se sicer obeta čez dobra dva tedna.
Vse najboljše s strani bloga in kolkr kapljic tolko let! ;)



Živijo...

17 junij, 2010

Slovenija ima talent...a ne gledalci!

Oj.
Vsi smo videli ali izvedeli, kaj se je zgodilo na najbolj gledanem šovu v zgodovini samostojne Slovenije.
In čeprav je bilo podanih že 19842 mnenj o tem, da je/ni prav, da je zmagala mala Lina Kuduzović, bom tudi sam povedal svoje, 19843. mnenje.
Že od začetka mi je bilo čudno, da se tako majnni otroci lahko sploh udeležijo tovrstnega šova. 7 let star človek pač ne more biti sposoben (ker tudi jaz nisem bil! :P) se sam odločiti za tako stvar. Nekdo ga v to vpelje in tukaj bi se najprej ozrl na njene starše. Razumem, da so ponosni na svojega otroka, ki tako lepo poje, razumem tudi, da odgovarjajo za njega in za njegova dejanja, ki so odvisna pravzaprav v celoti od njiju. Toda vprašanje je, če sta si želela tega, da njuna Lina zmaga pred celo Slovenijo. 50.000 € pač ni nagrada, ki bi ti spremenila življenje, sigurno pa jim je spremenilo življenje to, da bodo morali do otroka zdaj imeti povsem drugačen odnos in občutek, kako z njim delati in ga razvijati v pravi smeri. Dejstvo je, da bo "mala" od zdaj naprej bolj malo doma. Če bo hotela kaj doseči. Če pa ne bo, pa bo razočarala vseh 2000 ljudi, ki so poslali glas zanjo. Ob osnovni šoli jo bo čakala šola petja, kjer bo, do pravih uspehov in zaslužkov morala še veliko vaditi (oprostite moji strogosti, ampak po mojem mnenju ni odpela ne vem kako dobro, nikakor pa si ni zaslužila končne zmage).
Tisti, ki so glasovali za njo, se verjetno niso zavedali končnih posledic, obrazi žirije po končni odločitvi pa povedo vse. Zmagala je nezasluženo in predvsem moralno sporno. Pri sedmih letih pač ne more bit talent to, da poješ pri enakih višinah kot Whitney Houston ali Celine Dion. Od kje garancija, da bo čez 10 let tega zmožna, da se bo naučila ob tem še plesat in sploh, da ji bo petje pomenilo toliko, kot ji pomeni danes? Od tega, da jo je v šolo vzela slovenska pevka, ki kljub temu, da je znana, še ni prodala 20.000 plošč?

Žal to ne gre tako. Medtem, ko so za šov porivali naprej take talente, kot je Lina, pa so zadaj ostajali dobri vokali in talenti drugih vrst, ob katerih sem se tudi sam zdrznil in ugotovil, da nekaj talenta Slovenija res premore in da si je to potrebno priznati (finale je bilo res na nivoju). Čeprav sumim, da ni vse odvisno od gledalcev, temveč od odgovornih na POPTV-ju, ki enostavno odločijo, kdo bo šel naprej, ne glede na prejete glasove (kot že rečeno, vse za ŠOV!), pa mislim, da so v finalu bili pošteni (zakaj ne bi bili, šova je tako ali tako konec). In zgodilo se je to, kar se ne bi smelo. Slovenčkom je Lina strla srca, kaj so hoteli s svojim glasovanjem, pa naj bo jasno samo njim. Meni namreč ni in mi nikoli ne bo.

Lini želim vso srečo v prihodnosti. Ali bodo starši racionalno porabili denar in če so tega sploh zmožni, pa bi lahko razpredali ob kakšni drugi priložnosti. Upam pa, da so.

Lp, Gomi

Ali sem v zadnjem? ALI quando cavolo arriva?!

Evo mene, spoštovalke in spoštovalci, po slabem tednu se spet javljam.
Tokrat ponovno "ukoćen" v svojem super udobnem stolu v Ljubljani, za katerega sem pred slabimi štirimi leti odštel (kaj govorim, mama je bila financ minister) 45.000 tolarjev. Kar bi danes zneslo okrog 300 eurov. Da, prav ste zračunali, taka so pač razmerja.

Dolgo časa me ni bilo (spet), a to ne pomeni, da mi je bilo dolgčas. Nasprotno, vsak dan znova mi je za take (blog) in onake stvari zmanjkovalo časa. Prvi plan je bil-jasno-študij. Danes smo imeli veliki izpit iz Farmakognozije, bolj gnozije kot farma, pa vendarle. Občutek je dober, skoraj predober in v takih trenutkih se velja bati rezultatov, kajti težko bom poizitvno presenečen. Bi pa skoraj moralo zadostovati za 6 ali več, kar bi po svoje pomenilo opravljene pogoje za 5.letnik. Ki je tudi zadnji na našem faksu, zato konec koncev rezultate optimistično pričakujem. Počitnic še ne bo, že ta mesec me čakajo novi izzivi in vsaka mi čast, če bom našel prave motive za jih preskočit. Nekaj idej se mi je sicer že porajalo, bomo videli, če bo dovolj.

Morda se tudi sprašujete, če mi uspeva brez facebooka. Uspeva mi še kako dobro, včasih res skočim gor pogledat, če me kdo pogreša. Rezultati so bolj nikakvi, ampak ni panike! Važno, da se družimo v živo! :)
Ta vikend bo na polno zaseden. Upam, da bo vredu vreme in da bom se bom lahko spet spoprijateljil z morjem. Sicer sem se letos že dvakrat kopal, ampak za take đombe kot sem jaz, je to odločno premalo. Še posebej zdaj, ko sem naredil izpit za "voditelja čolna" (izpit za barko pravim jaz temu). Imam pač visoke načrte in cilje in ko jih ne dosežem se znam obnašat kot ženska z menstruacijo.

Jutri torej na obalo, danes pa naj bi se šlo ven. Mogoče zadnjič letos. Mogoče zadnjič, brez pogojev za peti letnik. Mogoče...basta che non ci perdiamo (važno, da se ne izgubimo).



LP, Gomi

10 junij, 2010

Facebook, Waka waka Ciao dej.

Po več dnevih in tednih razmišljanja, sem se odločil, da bom radikalno spremenil način življenja. Poleg načina prehranjevanja, obnašanja v političnih krogih, kazanja ljubezni osebam, ki jih imam rad, bo ena glavnih sprememb moj obisk facebooka, ki se bo iz 5-10x na dan znižal na okoli 1x na dan.

In zakaj sem se tako odločil?

1. Ker nočem izgubit vseh podatkov, slik, stikov....sicer bi se dokončno izbrisal.
2. Na Facebooku vsi pišejo kako hodijo na plažo, kako polagajo izpite in kako jim je nasploh lepo (skoraj ne morem verjet :P)...al pa kako jim je v življenju hudo. In ne enega ne drugega se mi res ne da gledat.
3. Na facebooku sem prijatelj z nekaterimi najstnicami (in ostalimi :) ), ki menjujejo status vsakih 10 minut, in tega se mi res ne da gledat.
4. Prijatelji/ce si imajo veliko za povedat in to se prikazuje tudi na mojem "zidu"... in tega se mi res ne da gledat.
5. Ker je danes IN, če nisi veliko na facebooku. S tem kljubuješ večini in kar je pomembneje...počutiš se bolj zaželjen, ker ti telefon večkrat zvoni.
6. Ker moram sam sebi dokazat, da zmorem brez tega "delam te bolj neumnega" portala.
7. Ker vem vse fore o Chuck Norrisu prej, kot jih drugi napišejo po in pod statusi.
8. Ker je konec debat o Zakonu o malem delu in o Arbitražnem sporazumu, tako da se nimam več čemu smejat.
9. Facebook mi vzame preveč časa, ki bi ga lahko izkoristil za bolj pametne stvari.
10. Ker dejansko imam bolj pametne stvari za delat.

Sledite mi tudi vi. Vaše zmanjšanje obiska je brezplačno, med razloge pa boste lahko navedli tudi...11. Ker Gomija ni praktično nič gor. ;)

LP, Gomi



10.1. Jutri začne svetovno prvenstvo v fuzbalu!