Predstavljam prvi videospot svojih kolegov iz Dolenjske. Gre za skupino Liquf iz sevniškega konca. Fantje so dobri, se zelo trudijo, s pesmijo Krila so med drugim prišli do naziva popevke tedna na Valu 202, pa tudi sicer dokaj navdušujejo publiko na za zdaj manjših festivalih po Sloveniji. Jaz si z veseljem zavrtim tudi njihov CD (Začetek konca), ki so ga izdali pred kratkim, eden boljših komadov na njem pa je prav Iluzija.
Hola!
VEČ O LIQUF-ih na http://www.liquf.si
Lp, Gomi
31 januar, 2012
30 januar, 2012
Farmaski 2012
Tudi letos sem se, tako kot lani, udeležil Farmaskija, najbolj kratko-jedrnato zabavnega dogodka v okviru organizacije Slovenskega farmacevtskega društva. Tudi tokrat v domeni Celjske podružnice, tudi tokrat na Rogli, tudi tokrat zadnjo soboto v januarju.
Pravzaprav bi lahko povlekel še precej vzporednic, saj se tudi sam program ni precej razlikoval in tudi večina družbe je bila tam poznana že od lani.
Vseeno bi bilo potrebno poudariti določene razlike.
Z Jernejem, Davidom, Urošem, Tadejem in še enim Urošem smo se na Roglo odpravili že v petek. To pa zaradi tega, ker smo lahko najeli bungalov za najmanj dve noči, oz. bi bila v primeru najema ene noči cena enaka - 35€ po osebi. "Dobro", smo si rekli. "Pa gremo že v petek". Na žalost nas je v slabo voljo pred tem spravila slovenska rokometna reprezentanca, ki se za naš okus ni dovolj dobro kosala z Makedonci in na žalost so naši fantje zasluženo izgubili boj za kvalifikacije za OI v Londonu. Škoda za zamujeno priložnost, a upajmo, da se še kdaj vrne...
Na Roglo smo prispeli v lepem in ne preveč mrzlem vremenu. Vseeno sem si kot Primorec z veseljem pel refren pesmi "Matr' je mrz'" od Big foot mame. Sledila je dokaj hitra namestitev pod vodstvom Tadeja in ob 18.30 smo si že pripravljali večerjo. Jernej se je izkazal s kuhanjem špagetov, žal pa ni imel srečne roke pri izbiri omake. Lakota je huda stvar, zato smo kislo-pekočo-sluzasto pašto vseeno v večini pojedli, sledila pa je sladica-hrenovke in kruh pod režijo mlajšega od Urošev. Potem smo počasi odprli nekaj za poplaknit grlo in z rokometno tekmo po televiziji in nekaj družabnimi igrami pričakali polnoč in se po njej družili še dobri dve urci, ko smo rahlo zmatrani odšli spat. Jaz sem bil cimer od Davida na raztegljivem kavču...prvo noč vse lepo in prav. Zjutraj sem bil kot rožica....
...vstali smo ob osmih, si umili zobke in se odpravili proti hotelu Planja, kjer nas je čakal farmacevtski zajtrk - rogljiči, kava, medica, borovničke in podobna živila. Prejeli smo štartno številko (moja je bila 130, tako kot lani, Pa ne morem verjet!), preslišali že znana navodila in nekaj pred deseto uro bili na smučkah. Moram priznati, da je moje zelo dobro namazal Tadej, tako da mi je smučanje šlo precej dobro od nog. Vsaj občutek je bil takšen. Tudi na kasnejšem tekmovanju mi je šlo večji del proge zadovoljivo dobro, toda nekaj vrat pred ciljem sem na razočaranje številnih navijačev v cilju (kako da ne) storil šolsko napako in skoraj odstopil. Na srečo sem z zelo nizko hitrostjo s skrajnimi močmi (malce me je bilo tudi sram, ker so vsi vidli, kako sem se skoraj ubil) uspel ujeti vratca, toda "od oka" sem na tistih dvajsetih metrih (in kasneje do cilja zaradi izredno nizke hitrosti) pustil kakšnih pet sekund. Končni čas je bil zato slabši kot lani (proga naj bi bila enako postavljena, zagotovo pa isto dolga!), ampak bistveno je sodelovati. Oziroma odlično je sodelovati!
Lanska (in letošnja?) proga... (snemanje in montaža D.Andrejc)
Po tekmovanju smo se udeležili tudi koncerta Vilija Resnika pred kočo na Mašinžagi. Vili je bil totalno opušten in gotov, kar me je malo presnetilo. Ni se branil ničesar, niti naše družbe, niti naše pijače...skratka, vse ok. Edino, nekajkrat je sfalil besedilo svojih pesmi! Jah... nimaš kej, tudi najboljšim se zgodi!
Bograč je bil odličen (spet častil SFD s sponzorji, slava jim!) in okoli dveh smo se odpravili naredit še par turic na smučke. Karto smo izkoristili do konca, čeprav smo vmes precej počivali.
Po popoldanski prhi smo se preoblekli v sveže in dišeče (kako da ne) obleke ter se udeležili večerje. Kar se hrane tiče je bilo odlično, navdušen sem bil predvsem nad sladico. Vsaka ji čast njej in tisti/tistemu, ki jo je naredil. Razglasitev rezultatov je bila precej slavnostna tudi za naš bungalov, saj je v konkurenci letnikov 1983 in mlajši nepričakovano (kako da ne!) zmagal Tadej in utišal vse kritike, ki so mu očitali lansko napako z odstopom v bližnjem gozdu.
Rahli očitki organizatorjem z naše strani pa so leteli za polurni glasbeni nastop enega izmed udeležencev slovenskih talentov. Fant izredno lepo poje, toda kaj, ko je z izbiro pesmi za moje pojme udaril povsem mimo in v ne preveč žurersko razpoloženje spravil večino študentske sekcije oz. prav vse fante in zgolj nekatera dekleta. Tudi to je bil razlog, da se mi je prehitro začelo spati, posledično nisem bil za ples in po polnočni juhici smo se odločili odpraviti proti bungalovu. A ne Jernej? Tam je sledilo še kakšne pol ure težke debate in potem smo počasi utrujeni zaspali. Ampak ne za dolgo. Vsaj jaz ne. To, kar je iz mene počel David drugo noč ni bilo podobno ničemur. Kljub temu, da sem ga tepel (kako da ne) skoraj eno uro mi ni in ni dal mira (še zbudil se ni!) ter se želel stiskati z menoj. "Bolj ga tepem, bolj se stiska!" Vzel sem deko in odšel v zgornjo sobo, ker smo se zjutraj tako zbudili v treh na zakonski postelji. Od tega sva dva imela 190 cm, ampak jaz sem vseeno spal odlično! Ko smo se zjutraj pogledali smo imeli čuden občutek, ampak bolu me je gioko! Vedeli smo, da smo imeli roke čez noč pri sebi in to je bilo bistveno. Tudi Črna mamba Matej, ki se nam je pridružil drugo noč, je letos prišel v bungalov bolj zgodaj kot lani.
Ne vem točno, kje je spal, ampak bolu ga je gioko tudi njega!
Drugi dan se sicer nisem zbudil kot rožica,...oz. bil sem totalno neprespan in posledice tega čutim še danes.
Zaključek: letos sem si zaradi slabše forme vzel Farmaski bolj na easy, zato bo treba it drugo leto spet bolj na hard! Vsaj to se pričakuje....
Juhej in kolkor tablet, tolko let!
Gomi
Pravzaprav bi lahko povlekel še precej vzporednic, saj se tudi sam program ni precej razlikoval in tudi večina družbe je bila tam poznana že od lani.
Vseeno bi bilo potrebno poudariti določene razlike.
Z Jernejem, Davidom, Urošem, Tadejem in še enim Urošem smo se na Roglo odpravili že v petek. To pa zaradi tega, ker smo lahko najeli bungalov za najmanj dve noči, oz. bi bila v primeru najema ene noči cena enaka - 35€ po osebi. "Dobro", smo si rekli. "Pa gremo že v petek". Na žalost nas je v slabo voljo pred tem spravila slovenska rokometna reprezentanca, ki se za naš okus ni dovolj dobro kosala z Makedonci in na žalost so naši fantje zasluženo izgubili boj za kvalifikacije za OI v Londonu. Škoda za zamujeno priložnost, a upajmo, da se še kdaj vrne...
Na Roglo smo prispeli v lepem in ne preveč mrzlem vremenu. Vseeno sem si kot Primorec z veseljem pel refren pesmi "Matr' je mrz'" od Big foot mame. Sledila je dokaj hitra namestitev pod vodstvom Tadeja in ob 18.30 smo si že pripravljali večerjo. Jernej se je izkazal s kuhanjem špagetov, žal pa ni imel srečne roke pri izbiri omake. Lakota je huda stvar, zato smo kislo-pekočo-sluzasto pašto vseeno v večini pojedli, sledila pa je sladica-hrenovke in kruh pod režijo mlajšega od Urošev. Potem smo počasi odprli nekaj za poplaknit grlo in z rokometno tekmo po televiziji in nekaj družabnimi igrami pričakali polnoč in se po njej družili še dobri dve urci, ko smo rahlo zmatrani odšli spat. Jaz sem bil cimer od Davida na raztegljivem kavču...prvo noč vse lepo in prav. Zjutraj sem bil kot rožica....
...vstali smo ob osmih, si umili zobke in se odpravili proti hotelu Planja, kjer nas je čakal farmacevtski zajtrk - rogljiči, kava, medica, borovničke in podobna živila. Prejeli smo štartno številko (moja je bila 130, tako kot lani, Pa ne morem verjet!), preslišali že znana navodila in nekaj pred deseto uro bili na smučkah. Moram priznati, da je moje zelo dobro namazal Tadej, tako da mi je smučanje šlo precej dobro od nog. Vsaj občutek je bil takšen. Tudi na kasnejšem tekmovanju mi je šlo večji del proge zadovoljivo dobro, toda nekaj vrat pred ciljem sem na razočaranje številnih navijačev v cilju (kako da ne) storil šolsko napako in skoraj odstopil. Na srečo sem z zelo nizko hitrostjo s skrajnimi močmi (malce me je bilo tudi sram, ker so vsi vidli, kako sem se skoraj ubil) uspel ujeti vratca, toda "od oka" sem na tistih dvajsetih metrih (in kasneje do cilja zaradi izredno nizke hitrosti) pustil kakšnih pet sekund. Končni čas je bil zato slabši kot lani (proga naj bi bila enako postavljena, zagotovo pa isto dolga!), ampak bistveno je sodelovati. Oziroma odlično je sodelovati!
Lanska (in letošnja?) proga... (snemanje in montaža D.Andrejc)
Po tekmovanju smo se udeležili tudi koncerta Vilija Resnika pred kočo na Mašinžagi. Vili je bil totalno opušten in gotov, kar me je malo presnetilo. Ni se branil ničesar, niti naše družbe, niti naše pijače...skratka, vse ok. Edino, nekajkrat je sfalil besedilo svojih pesmi! Jah... nimaš kej, tudi najboljšim se zgodi!
Bograč je bil odličen (spet častil SFD s sponzorji, slava jim!) in okoli dveh smo se odpravili naredit še par turic na smučke. Karto smo izkoristili do konca, čeprav smo vmes precej počivali.
Po popoldanski prhi smo se preoblekli v sveže in dišeče (kako da ne) obleke ter se udeležili večerje. Kar se hrane tiče je bilo odlično, navdušen sem bil predvsem nad sladico. Vsaka ji čast njej in tisti/tistemu, ki jo je naredil. Razglasitev rezultatov je bila precej slavnostna tudi za naš bungalov, saj je v konkurenci letnikov 1983 in mlajši nepričakovano (kako da ne!) zmagal Tadej in utišal vse kritike, ki so mu očitali lansko napako z odstopom v bližnjem gozdu.
Rahli očitki organizatorjem z naše strani pa so leteli za polurni glasbeni nastop enega izmed udeležencev slovenskih talentov. Fant izredno lepo poje, toda kaj, ko je z izbiro pesmi za moje pojme udaril povsem mimo in v ne preveč žurersko razpoloženje spravil večino študentske sekcije oz. prav vse fante in zgolj nekatera dekleta. Tudi to je bil razlog, da se mi je prehitro začelo spati, posledično nisem bil za ples in po polnočni juhici smo se odločili odpraviti proti bungalovu. A ne Jernej? Tam je sledilo še kakšne pol ure težke debate in potem smo počasi utrujeni zaspali. Ampak ne za dolgo. Vsaj jaz ne. To, kar je iz mene počel David drugo noč ni bilo podobno ničemur. Kljub temu, da sem ga tepel (kako da ne) skoraj eno uro mi ni in ni dal mira (še zbudil se ni!) ter se želel stiskati z menoj. "Bolj ga tepem, bolj se stiska!" Vzel sem deko in odšel v zgornjo sobo, ker smo se zjutraj tako zbudili v treh na zakonski postelji. Od tega sva dva imela 190 cm, ampak jaz sem vseeno spal odlično! Ko smo se zjutraj pogledali smo imeli čuden občutek, ampak bolu me je gioko! Vedeli smo, da smo imeli roke čez noč pri sebi in to je bilo bistveno. Tudi Črna mamba Matej, ki se nam je pridružil drugo noč, je letos prišel v bungalov bolj zgodaj kot lani.
Ne vem točno, kje je spal, ampak bolu ga je gioko tudi njega!
Drugi dan se sicer nisem zbudil kot rožica,...oz. bil sem totalno neprespan in posledice tega čutim še danes.
Zaključek: letos sem si zaradi slabše forme vzel Farmaski bolj na easy, zato bo treba it drugo leto spet bolj na hard! Vsaj to se pričakuje....
Juhej in kolkor tablet, tolko let!
Gomi
29 januar, 2012
Vitasović ve, kako tej reči strežem
Ma vam povem, da je res. Lepo je biti brez obveznosti. Počivati in razmišljati o preteklosti in prihodnosti. Ponavadi je najpomembneje in najbolj smiselno razmišljati o sedanjosti, ampak danes ne čutim potrebe po tem. Pa še nedelja je.
Nič se mi ne da, uživam v dolgčasu in dobro, da bom imel zvečer kaj za gledati po TV!
26 januar, 2012
Najnovejše o najmočnejšem #36
Chuck Norris!!!
V košu od Windowsov na pcju Chucka Norrisa so samo sendviči. In nekaj mrzle pive.
Chuck Norris je enkrat med dvobojem borilnih veščin ubil nasprotnika z glavo, medtem ko se je pred začetkom priklonil.
Ko Chuck Norris ocedi pašto, gre z vodo v odtok tudi para.
Chuck Norris uporablja za čiščenje hiše Ajax. V dresih in kopačkah.
Chuck Norris nima dlak na jajcih, ker na inoxu dlake ne rastejo.
Če Chuck Norris reče, da računa nate, potem te položi na tla, se usede nate in začne šteti. Do neskončno. Dvakrat, če ga je volja.
Če Chuck Norris kupi nekaj, kar stane "oko z glave", oko s katerim plača je tisti od prodajalca. Po tem, ko mu ga vzame ven...
Chuck Norris lahko gleda filnčke na Youtube-u z nokio 3310.
Chuck Norris je ustvaril Boga.
Chuck Norris je ubil živo srebro.
Chuck Norris ve, ali je bila prej kokoš ali jajce.
Chuck Norris se je udeležil tečaja potapljanja. Sedaj se zna pogovarjati z ribami.
Chuck Norris je zaukazal evakuacijo Coste Concordie. Po tem, ko jo je potopil.
Lp, Gomi
V košu od Windowsov na pcju Chucka Norrisa so samo sendviči. In nekaj mrzle pive.
Chuck Norris je enkrat med dvobojem borilnih veščin ubil nasprotnika z glavo, medtem ko se je pred začetkom priklonil.
Ko Chuck Norris ocedi pašto, gre z vodo v odtok tudi para.
Chuck Norris uporablja za čiščenje hiše Ajax. V dresih in kopačkah.
Chuck Norris nima dlak na jajcih, ker na inoxu dlake ne rastejo.
Če Chuck Norris reče, da računa nate, potem te položi na tla, se usede nate in začne šteti. Do neskončno. Dvakrat, če ga je volja.
Če Chuck Norris kupi nekaj, kar stane "oko z glave", oko s katerim plača je tisti od prodajalca. Po tem, ko mu ga vzame ven...
Chuck Norris lahko gleda filnčke na Youtube-u z nokio 3310.
Chuck Norris je ustvaril Boga.
Chuck Norris je ubil živo srebro.
Chuck Norris ve, ali je bila prej kokoš ali jajce.
Chuck Norris se je udeležil tečaja potapljanja. Sedaj se zna pogovarjati z ribami.
Chuck Norris je zaukazal evakuacijo Coste Concordie. Po tem, ko jo je potopil.
Lp, Gomi
25 januar, 2012
Januar 2012
Tako... pa sem spet nazaj.
Spoštovane bralke in spoštovani bralci... po dobrem mesecu se javljam. Tokrat iz Ljubljane, kjer je minuli mesec (v Izoli tudi, ajde) potekala prava študentska drama. Ne toliko zaradi tega, ker bi bilo dramatično samo po sebi, temveč ker je bil nejasen konec vseskozi v zraku. Ampak mi je uspelo! V ...zadnjem (;)) poizkusu sem opravil še zadnji izpit (Klinič.na kemija), kar pomeni, da sem bil zelo uspešen in sem danes zaradi tega presrečen. Veliko sem razmišljal o blogu in o tem, če bi v začetku meseca kaj napisal o svojih trenutnih (takratnih) občutkih, ampak ker so bili bolj ali manj "švohotni" se za to nisem odločil. Ne želim jokat in spravljat še drugih v izpitno razpoloženje.
Kot pravim, veliko idej je padlo v minulem mesecu in na žalost si jih nisem sproti zapisoval, saj bi sedaj imel na blogu o čem pisati. Vseeno pa sem si jih nekaj zapomnil in jih bom v prihodnjih tednih poizkusil osvetliti iz svoje strani.
Mogoče bi na tem mestu najprej s pohvalo pokomentiral svojo profesorico in profesorja od že omenjenega predmeta. Izpit smo pisali v ponedeljek, rezultati pa so nam bili obljubljeni za naslednji ponedeljk, naslednji dan (torek-torej predvčerajšnjim gledano od danes) pa naj bi se začeli in končali ustni zagovori. Tisti, ki ste (bili) izkušeni študenti veste, koliko pomeni nekaj dni med ustnim in pisnim izpitom in kako težko se je učiti, če ne veš ali si pisni izpit opravil ali ne. To so totalne muke. Zdi se ti brez smisla, če boš po tistih tednih učenja vrgel stran nekaj svojih dni z dodatnim sekiranjem in učenjem, če rezultat slučajno ni pozitiven. Ampak jaz sem tokrat reskiral, ker sem imel precej soliden občutek. No, rezultat je bil v jutranjih sobotnih urah že dosegljiv na internetu in osebno popravljalcem lahko rečem samo: "vsa čast!". Dejanje objave rezultata nekaj dni pred ustnimi izpiti je dejansko izredno humano, še posebej če je nenapovedano. In, potrebno je poudariti, na našem faksu prava redkost! In tako sem v soboto dobil dodaten zagon, saj sem vedel, da sem zelo blizu svojemu cilju.
Če se obrnem nazaj in pomislim na 54 ocen, ki sem jih dobil tekom študija, se mi ta zadnja ne zdi nič posebnega, ampak je izredno velika. Bila je ena težje prigaranih, tako iz vidika moje neučakanosti kot iz vidika težavnosti snovi. Bila je pa tudi težko prislužena in zaslužena in v primeru novega neuspega bi se verjetno požrl od očaranja. Na srečo sem se uspel zbrati in s skrajnimi živci rutinirano (si zadnje tri besede nasprotujejo??) speljati stvari do konca.
Tukaj seveda nisem zaključil s fakulteto, kajti čaka me še akademsko gledano najpomembnejša zadeva. Diploma, o kateri zagotovo kaj več kdaj drugič. Tudi zaradi tega, ker danes v bistvu nimam veliko konkretnega za povedati.
Praktično usposabljanje v Obalnih lekarnah je še eno poglavje, ki sem ga ta mesec zaključil. Dokaj uspešno in upam, da so bili mentorji/mentorice zadovoljni z mano. Mislim, da sva s kolegico pustila dober vtis in da naju ne bodo kar tako pozabili. ;) O lekarni in takih in drugačnih gostih v njej bo najbrž v prihodnosti tudi napisan kakšen blog. Skratka Lep pozdrav v Obalne lekarne, ker vem, da me vsake toliko berejo. Verjamem, da se kmalu spet srečamo.
Jaz sem trenutno res utrujen od vsega skupaj in pravo olajšanje je, ker ne gledam več v papirje, temveč predvsem uživam v sleherni minuti dneva in se trudim ne razmišljati o ničemer, saj moji glavi to enostavno paše. In to kako! Ob 15.30 sem sem se za 45 minut ulegel. Budilko sem preslišal, prav tako klic nonota nekaj minut kasneje. Sploh ne vem kako je to mogoče, ampak mislim, da sploh ni več zvonila, čeprav jo imam naštimano na 10 minut. Vsaj zdi se mi. Zbudil sem se ob 17.30, ko je bila tekma Nemčija : Poljska že pri koncu. Pa še zjutraj sem na faksu razlagal sošolcem, da jo bom gledal, in da bodo Nemci verjetno stresli Poljake. Slednji so hvala Bogu zmagali, tako da imajo naši rokometaši še vedno realne možnosti za borbo za 5.mesto, seveda če Hrvati premagajo Madžare, kar se mi zdi povsem realno, če bodo le igrali.
Rokomet po TV je tudi sicer v rednem planu ta mesec in kadarkoli sem pogledal televizijo se je našel kakšen program, ki je prenašal rokometno tekmo. Res sem vesel, ker sem si tako mirne duše lahko vzel kadarkoli premor med učenjem, brez da so me bližnji čudno gledali, kar bi se v primeru kakšne glupe komedije ali gossip oddaje lahko zgodilo. Tako pa je (bilo) vse ok in slovenski fantje so letos pokazali tisto, zaradi česar navijam zanje. Tudi o rokometu bom kakšno več rekel po prvenstvu, zdaj je še prezgodaj za kakršnekoli ocene, nikoli se ne ve, če ne bo treba še koga pokritizirati, čeprav je do sedaj odigral dobro! ;) Predvsem čestitke Izolanu Mačkovšku, ne toliko zaradi tega ker je Izolan, kot zaradi tega ker je najmlajši v reprezentanci, pa je do sedaj svoje minute res solidno izrabil in če bo tako naprej napredoval bomo po Rutenki končno dobili novega šuterja od zunaj. To nam namreč manjka, vsaj rokometni "veleum" Milovanovič tako pravi.
Žal sem minuli teden izgubil strica. Naj počiva v miru.
V prihodnje poleg farmacije, rokometa in kakšne dobre šale o Chuck Norrisu tudi o Farmaskiju, kamor se za dva dni in dve noči odpravljam v petek. Lani je bilo krajše a vrhunsko in zakaj ne bi bilo tudi letos tako?
Lp, Gomi
Spoštovane bralke in spoštovani bralci... po dobrem mesecu se javljam. Tokrat iz Ljubljane, kjer je minuli mesec (v Izoli tudi, ajde) potekala prava študentska drama. Ne toliko zaradi tega, ker bi bilo dramatično samo po sebi, temveč ker je bil nejasen konec vseskozi v zraku. Ampak mi je uspelo! V ...zadnjem (;)) poizkusu sem opravil še zadnji izpit (Klinič.na kemija), kar pomeni, da sem bil zelo uspešen in sem danes zaradi tega presrečen. Veliko sem razmišljal o blogu in o tem, če bi v začetku meseca kaj napisal o svojih trenutnih (takratnih) občutkih, ampak ker so bili bolj ali manj "švohotni" se za to nisem odločil. Ne želim jokat in spravljat še drugih v izpitno razpoloženje.
Kot pravim, veliko idej je padlo v minulem mesecu in na žalost si jih nisem sproti zapisoval, saj bi sedaj imel na blogu o čem pisati. Vseeno pa sem si jih nekaj zapomnil in jih bom v prihodnjih tednih poizkusil osvetliti iz svoje strani.
Mogoče bi na tem mestu najprej s pohvalo pokomentiral svojo profesorico in profesorja od že omenjenega predmeta. Izpit smo pisali v ponedeljek, rezultati pa so nam bili obljubljeni za naslednji ponedeljk, naslednji dan (torek-torej predvčerajšnjim gledano od danes) pa naj bi se začeli in končali ustni zagovori. Tisti, ki ste (bili) izkušeni študenti veste, koliko pomeni nekaj dni med ustnim in pisnim izpitom in kako težko se je učiti, če ne veš ali si pisni izpit opravil ali ne. To so totalne muke. Zdi se ti brez smisla, če boš po tistih tednih učenja vrgel stran nekaj svojih dni z dodatnim sekiranjem in učenjem, če rezultat slučajno ni pozitiven. Ampak jaz sem tokrat reskiral, ker sem imel precej soliden občutek. No, rezultat je bil v jutranjih sobotnih urah že dosegljiv na internetu in osebno popravljalcem lahko rečem samo: "vsa čast!". Dejanje objave rezultata nekaj dni pred ustnimi izpiti je dejansko izredno humano, še posebej če je nenapovedano. In, potrebno je poudariti, na našem faksu prava redkost! In tako sem v soboto dobil dodaten zagon, saj sem vedel, da sem zelo blizu svojemu cilju.
Če se obrnem nazaj in pomislim na 54 ocen, ki sem jih dobil tekom študija, se mi ta zadnja ne zdi nič posebnega, ampak je izredno velika. Bila je ena težje prigaranih, tako iz vidika moje neučakanosti kot iz vidika težavnosti snovi. Bila je pa tudi težko prislužena in zaslužena in v primeru novega neuspega bi se verjetno požrl od očaranja. Na srečo sem se uspel zbrati in s skrajnimi živci rutinirano (si zadnje tri besede nasprotujejo??) speljati stvari do konca.
Tukaj seveda nisem zaključil s fakulteto, kajti čaka me še akademsko gledano najpomembnejša zadeva. Diploma, o kateri zagotovo kaj več kdaj drugič. Tudi zaradi tega, ker danes v bistvu nimam veliko konkretnega za povedati.
Praktično usposabljanje v Obalnih lekarnah je še eno poglavje, ki sem ga ta mesec zaključil. Dokaj uspešno in upam, da so bili mentorji/mentorice zadovoljni z mano. Mislim, da sva s kolegico pustila dober vtis in da naju ne bodo kar tako pozabili. ;) O lekarni in takih in drugačnih gostih v njej bo najbrž v prihodnosti tudi napisan kakšen blog. Skratka Lep pozdrav v Obalne lekarne, ker vem, da me vsake toliko berejo. Verjamem, da se kmalu spet srečamo.
Rokomet po TV je tudi sicer v rednem planu ta mesec in kadarkoli sem pogledal televizijo se je našel kakšen program, ki je prenašal rokometno tekmo. Res sem vesel, ker sem si tako mirne duše lahko vzel kadarkoli premor med učenjem, brez da so me bližnji čudno gledali, kar bi se v primeru kakšne glupe komedije ali gossip oddaje lahko zgodilo. Tako pa je (bilo) vse ok in slovenski fantje so letos pokazali tisto, zaradi česar navijam zanje. Tudi o rokometu bom kakšno več rekel po prvenstvu, zdaj je še prezgodaj za kakršnekoli ocene, nikoli se ne ve, če ne bo treba še koga pokritizirati, čeprav je do sedaj odigral dobro! ;) Predvsem čestitke Izolanu Mačkovšku, ne toliko zaradi tega ker je Izolan, kot zaradi tega ker je najmlajši v reprezentanci, pa je do sedaj svoje minute res solidno izrabil in če bo tako naprej napredoval bomo po Rutenki končno dobili novega šuterja od zunaj. To nam namreč manjka, vsaj rokometni "veleum" Milovanovič tako pravi.
Žal sem minuli teden izgubil strica. Naj počiva v miru.
V prihodnje poleg farmacije, rokometa in kakšne dobre šale o Chuck Norrisu tudi o Farmaskiju, kamor se za dva dni in dve noči odpravljam v petek. Lani je bilo krajše a vrhunsko in zakaj ne bi bilo tudi letos tako?
Lp, Gomi
Naročite se na:
Objave (Atom)