31 oktober, 2008

Hiti brez pomena

Pozdravljeni.

V zadnjih dneh sem razmišljal o pesmih, ki so postali pravi hiti (evergreeni rdeče barve), to pa predvsem zaradi besedila, ki je bodisi nesmiselno čez celo pesem, bodisi le v delčkih pesmi. Te uspešnice sicer imajo svoje trenutke, ko pevca/ko celo razumemo, toda neke glave in repa največkrat ne vidimo oz.ne razumemo.
Najboljše in meni najbolj smešno je, ker te pesmi tudi pojemo (ja, tudi jaz), čeprav si upam trditi, da jih pravilno poje manj kot 5% sodelujočih na teh absurdnih "karaokah".
V prihodnje vam bom predstavil nekaj pesmi (približno pet, po eno na dan), vi pa povejte, če se strinjate s takim načinom izdajanja...khmm glasbe (o idejah tukaj debata ne more teči) v svet.

Je pesem lahko cenjena, če besedila ni, oz.je podano na nerazumljiv način - nam torej ne pove nič pametnega? Zgleda da ja, predvsem če gre (računalniška) melodija v uho. Dobivajo skupine na priljubljenosti, ko moramo vedno iskati lyrics na googlu? Oglasi se v komentarjih!

Pesem današnjega dne:

Ice Mc - Think About the Way (Bom digi bom)

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli,...

da prihaja zima?

da sem v Sloveniji?

da imam v Rimu končno "stalno" prebivališče?

da sem z zadnjem mesecu porabil več denarja kot v kateremkoli prej?

da so v Rimskem "senatu" potrdili nov zakon o osnovnih in srednjih šolah, ki bo iz šol odnesel precej zaposlenih?

da v Rimu še vedno štrajkajo in da je prišlo tudi do krvavih spopadov med študenti in policijo?

da je koralni kalcij nateg?

da je Miran Rudan kriv?

da ima Peugeot izjemno zimsko akcijo - 20% popusta na skoraj vso dodatno opremo in servise?

da je David Hajšek padel v mehurček?

da je za zgoraj omenjeno kriv Gordan?

da je na volitvah zmagala stranka SD in ne SDS?


Lep pozdrav do naslednjega "Ali ste vedeli?"!

29 oktober, 2008

Uspelo mi je, osvojil sem srca!

"Končno!", bi lahko rekel!

V dneh, ko v Rimu potekajo protesti in stavka velike večine zaposlenih na univerzi, si taki patroni kot jaz, ki še niso spoznali večine ponudbe večnega mesta, kratijo čas tudi z osvajanjem src, tako ženskih kot moških (ne, nisem bi).
Sam sem po nešteto porazih (nekaterih tudi zelo bolečih), dokazal, da se vztrajnost izplača in premagal trdoživost Pauline, Bena in Michele. Kot lahko vidite sem predvsem odlično začel, moji odlični taktiki pa se tudi kasneje nihče ni moral upreti in ni jim preostalo drugega, kot priznati poraz.

Priznati moram, da kot pri skoraj vseh stvareh, moraš tudi tu imet pojem in dobiti karseda dosti izkušenj preden postaneš največji "jebač". Jaz sem to postal in sem zaradi tega zelo ponosen in vesel!



LP, Gomi

28 oktober, 2008

Najnovejše o najmočnejšem

Guess who's back?!

Epizode Walker Texas Ranger so vedno predvajane v živo. Tudi posnetki le-teh.

Pevec Ronnie James Bog si je izbral to ime zato, da bi navzven deloval kot skromen mož. V resnici je njegovo ime Ronnie James Chuck Norris.

Chuck Norris lahko podre 5 vrstic pri tetrisu.

Pick-up Chuck Norrisa ima luči v "misionarskem položaju".

Chuck Norris je obrnil cel svet. Zdaj ima Zemlja zahodni in vzhodni pol.

Chuck Norris ima na sebi vedno stare čevlje. Nima rad modernih orožij.

Chuck Norris lahko poje duhce pri pac-manu brez modre tabletke.

V Hollywoodu pripravljajo film o Chuck Norrisu. Chuck Norrisa v mladih letih bo igral nihče drug kot Chuck Norris v mladih letih.

Chuck Norris te lahko brcne z roko.

Chuck Norris je na nekem blogu kliknil banner na katerem je bila reklama z napisom: Millions of single women's. Zdaj so vse njegove.

In zmagovalna za danes:
Po mataronskem 40-urnem seksu, si je Chuck Norris med zapenjanjem hlač rekel: "ravno to sem rabil, enega na hitro..."

26 oktober, 2008

Novice 27.10.2008, Rim

Živijo.
http://24ur.com/novice/svet/rim-zasedli-berlusconijevi-nasprotniki.html

Dobro razmislite kam na izmenjavo, če sploh...zaenkrat to ni to. Ne, to res ni to.

Mimogrede, Jerco Kos bom kmalu tudi osebno spoznal.
Več o tem kdaj drugič.

Še enkrat več pozdrav katalizatorju Marinu.
Pa še reklama: www.mmarin.net , blog na katerem boš izvedel veliko o potovanjih, tehnoloških novostih in drugih novonastankih, dobri hrani in drugih lepih rečeh.

LP, Gomi

22 oktober, 2008

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli,...

da je 22. oktober?

da še vedno ne živim v svoji sobi, temveč v hotelu z eno zvezdico?

da sem danes prišel na faks, kjer so mi odpadla tako predavanja...

....kot kosilo, zaradi zaprte menze?

da me v univerzitetnem naselju veliko ljudi sprašuje po določenih lokacijah in da sem skoraj vsem znal odgovoriti pravilno, kot da sem tu že celo večnost?

da bo Rosanni prišlo to noč?

da se v Rimu praktično nihče ne vozi s kolesom?

da je Juventus zmagal proti Real Madridu z 2:1, čeprav je imel žogo v svojih nogah (posest žoge) zgolj 30,3%?

da bo David Beckham po dokaj zanesljivih virih še v tej sezoni zaigral za AC Milan?

da igra Rock'n'roll cela Jugoslavija?

da če si, še ne pomeni da misliš?

da si želim kupiti skuter po ekonomski različici - čimveč za čimmanj?


Fora tokratnega Ali ste vedeli?: Je tudi vam uspelo, da vas je najprej zapustila vaša punca in šele nato vaša bivša?!....bravo, čestitke! :)))

LP Gomi

20 oktober, 2008

Trik vedno obstaja, le najti ga je treba, ali Kako sem prvič jedel ob polno zasedeni mizi

Lepe pozdrave iz univerzitetnega naselja.
Danes se je prvič zgodilo, da so mi družbo pri kosilu delale kar tri osebe, in to vse predstavnice ženskega spola. Jabadabadu! :)
V bistvu nisem tako vesel zaradi omenjenega, temveč ker sem našel trik, kako privabiti družbo. Pa ni bilo pretirano težko. Ko sem sam prihajal v menzo sem vedno gledal, kje na mizi stoji polna "broka" vode. Tako sem bil siguren, da je bo dovolj tudi zame, in da je en bo potrebno vmes napolniti. Prisedel sem in broka je bila ob koncu kosila seveda prazna. Tako smo osli za seboj vedno zapustili nič (dobesedno) in vode za naše naslednike seveda ni bilo.
Danes sem po opisanem postopku iskal pravo žrtev, a je nisem našel. Našel pa sem mizo, kjer je bila punca s prazno "broko". Pristopil sem in v sebi preklinjajoč jo, sem pobral broko in jo odšel napolniti. Ko sem prišel nazaj, smo bili seveda najbolj zaželjena miza. Polna broka in še dve prosti mesti! Hitro sta se našli dve z mojo mentaliteto in prisedle, saj so vedele, da broke vmes ne bo potrebno napolniti.
In tako je Gomi prvič jedel ob polno zasedeni mizi.

p.s. posebne zahvale prijatelju Medaku, ki me je poučil, da brez muje se še čevelj ne obuje
zdaj pa eno za nas....
3...4... Sergiooooo

19 oktober, 2008

Nisem več Gomi?

Hej hoj. Tu v Rimu me kličejo vsi Rok. Nihče mi ne reče Gomi, čeprav sem jim lepo povedal, da naj me poskušajo klicati Gomi. Pa jim ne gre. Po osnovni, srednji šoli in fakulteti doživljam svet popolnoma drugače. Ljudje me kličejo Rok. ????:) Sicer pa nimam nekih težav z obračanjem, ko slišim to ime, saj se ga tukaj sliši tako zelo zelo redko, da v bistvu ne more bit nihče drug kot jaz. No ja, saj od nekaterih ljudi tudi želim, da me kličejo Rok in ne Gomi. Zdaj pa mam!!! Nihče več me ne kliče Gomi. Nisem več Gomi?

LP, zdaj bom menjal hostel, kjer ne bom imel interneta. Upam da se kmalu slišimo.

Poraz(no)

Pozdravljeni.
Včeraj ni bil poseben dan zgolj zaradi poroke mojega bratranca (kateri žal nisem mogel prisostvovati), temveč tudi zaradi mojega URADNEGA debija v Rimskem rokometnem klubu. Žal se ni izšlo po željah vseh vpletenih in domov smo se vrnili brez točk. Dan je morda celo bolj kot tekma zaznamovala izjemno dolga vožnja tja (z enim polurnim postankom smo se vozili 5 ur in 15 minut), in, resda malce krajša, nazaj (s polurnim postankom 4 ure in 15 minut). Sicer me je kar malce sram. Že v Izoli smo se vedno zgražali, če nas je premagal kak manjši klub (največkrat Hrpelje-Kozina ali pa Col). Igrat smo šli v neko selo, ki ima morda 5.000 prebivalcev, in stoji na ogromni planoti, kjer nas je pričakala taka megla, da smo trikrat falili preden smo našli dvorano. Prispeli smo pol ure pred tekmo, ki se je začela ob 18.00. . Takoj na začetku smo povedli s 0:3 in pokazali, da z nami ne bo češenj zobati. Domačini so nas ujeli pri izidu 8:8 in do konca polčasa sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, na koncu smo predvsem po zaslugi našega levega krila Valeria ( ;) )odšli na odmor z golom prednosti (13:14). Drugi polčas smo začeli fenomelano in s par lepimi akcijami pokazali, da se treningi sicer obrestujejo. Tako je 12 minut pred koncem na semaforju pisalo 17:22. *Iz komentatorskega mesta se je oglasil Igor E.Bergant, ki je povedal, da le še čudež lahko preprečo zmago Romi*. In ta se je zgodil. Mene so primli na pressing, čeprav jim resnici na ljubo nisem povzročal pretiranih preglavic, vsaj sam tako mislim. In naša ekipa je takrat nehala igrat. V napadu brez ideje, nasprotniki pa so nam z igralcem več na hitro zabili 3 gole iz kontre (v eni minuti in pol) in stvar se je začela znova. Pri izidu 20:22 me je trener povlekel na klop, češ da sem preveč pasiven, da se ne vključujem v igro...čez par minut je bilo že 23:22. 5 minut pred koncem me je spet poslal v igro, a z ekipo se nismo uspeli pobrat. V 59' je bilo še 25:25, potem pa v napadu nismo znali več zadeti in domači so zadnji gol dosegli prav v zadnjih sekundah. 27:25.
Nič ne bi bilo narobe, če se tak poraz zgodi proti boljši ekipi, peče predvsem dejstvo, da so nasprotniki nekje na enaki ravni kot mi, s tem da smo jih večji del tekma drćali pod kontrolo in jih v določenih segmentih povsem nadigrali. Žal to ni bilo dovolj in še enkrat se je pokazalo dejstvo, da se rokomet igra do zadnjega sodnikovega žvižga in da se popustljivost še kako kaznuje. Svoje igre in igre ostalih posameznikov ne mislim dodatno komentirati, saj se še ne počutim pristojnega za to. ;) Res ne.
Prihodnji teden igramo doma proti morda najboljši ekipi iz te lige, Ambri, ki je lani nazadovala iz višje lige. Moji soigralci pravijo, da nimamo nekih šans. Meni je bolje, da zdaj, ko se še ne poznamo odigramo težje tekme, da bomo za lažje bolje pripravljeni.
Škoda za zapravljeno priložnost.

p.s. večerja je bila odlična, novih tenisk pa žal ne bo

LP

Zmaga!

Včeraj sta se poročila moj bratranec Jožko in njegova boljša polovica Karin...verjamem, da so imeli dobro žurko in da so se meli super. Iskrene čestitke mladoporočencema s strani bloga!!! (e figli maschi, ovvio...)

Gomi

17 oktober, 2008

Finančna kriza

Če mi je kdo par leti nazaj pred dopustom rekel: » Greš v hostel, pa je«, sem ga le začudeno pogledal in si po nadaljnjih informacijah mislil, da ljudje, ki gredo v hostel, niso normalni. Da jim enostavno manjka tisti (neznan) kemijski esencialni element v glavi in gredo v hostel. Kao gadni. Zame je bila to neka tabu nastanitev, če se ta izraz sploh lahko uporabi. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
In danes, glej ga vrag'ca.... sem jaz v hostlu. Sobo delim z dvema fantoma, en je Avstralec, ki je že prišel pijan, se preoblekel in izginil v dan in noč, drugi pa Irec ali Islandec ali kaj podobnega, vsaj po videzu. Ima 185 cm in 150 kg, rahlo plešast z rjavo »bradico in brkeci«. Ta je v noč odšel trezen, a ne verjamem, da bo tak prišel nazaj sredi noči. Za dve noči sem plačal 56 €, a sem od nedeljske do četrtkove noči že rezerviral sobo samo zase v bližnjem hostlu. Tako so mi svetovali tudi doma. Cena je malce višja, interneta sicer ni, a ga bom imel tako ali tako na fakulteti. Pa tudi v tem hostlu ni zastonj. Kupil sem 5 ur wirelessa za 8 Eurov. Mama, tata, bratec-drugače pa je vse kolikortoliko ok, bom preživel! Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Le kaj me je boh nesel v ta Rim, ha? Da je sobo težko najti sem že večkrat omenil. Kakorkoli, danes sem še enkrat klical gospodiča, pri katerem jo bom od 24.oktobra najel za (upam) slabih 10 mesecev in slednji mi je potrdil, da je vse ok, da je tudi pralni stroj popravljen tako da....super. Obljubil mi je tudi, da je za oktober vse plačala Ukrajinka ( :P ), ki mi bo prepustila sobo. O podrobnostih apartmaja pa kdaj drugič, dokler ni uradno nerad izgubljam besede o čemurkoli. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.
Za mano so naporni dnevi. Fizično naporni, psihično sem ok. Čeprav je vsak dan zelo podoben prejšnjemu. V dopoldanskih urah odhod na faks. Če ni predavanj se tja odpravim zaradi tega, da se dodatno razgledam naokoli, predvsem pa da ne »zaružim« preveč za kosilo. Razen....khja...razen danes. V Rimu in ostalih večjih italijanskih mestih namreč poteka velika stavka. Vsi stavkajo. Študenti, profesorji, vozniki avtobusov, nekateri gostilničarji....v bistvu nekih uradnih informacij nimam, tudi na internetu o konkretnih, tujcu razumljivih stvareh piše bolj malo. Danes torej nisem šel na faks in sem za kosilo tudi precej »zaružu«, jasno. Ampak dobro, itak je finančna kriza, kmalu bomo vsi poljedelci, tako da ne skoparite z denarjem, razen če ga imate toliko prišparanega, da boste fevdalci ;) Aja pozabljam, tisti bolj izobraženi bodo lahko živinorejci!!!

Khm khm... šalo na stran. A veste da mi je uspelo menjati profesorja od biokemije?! Jooj, kako sem vesel zaradi tega. Šel sem na njegovo prvo predavanje, takoj nam je povedal, da z njim ni češenj zobati. Presunil me je predvsem s podatkom, da so pri njemu lani v prvih dveh rokih naredilo le 5 študentov (?!?!?!). *op.a. avtorja – V.e.r.č.e.k je car! Noč pred tem, sem dobil sicer mail od svoje tutorke, da naj nikar ne vzamem tega profesorja. Problem je bil, da mi druga profesorica, ki uči farmacevte, ni dovolila obiskovati njenih predavanj, saj uči le priimke od M-Z, tako sem misli, da mi ni preostalo nič drugega. Rešitev se je našla, saj sem po nasvetu že omenjene tutorke odšel k profesorici iz druge smeri (Farmacija =/= Farmacevtska tehnologija in kemija), ki prav tako uči biokemijo in se zmenil, da bom hodil na predavanja k njej, pa še izpit bom lahko opravljal že januarja (po koncu predavanj iz biokemije, seveda). Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.


Kar se rokometa tiče je cel teden minil v upanju, da bodo iz Rokometne zveze Slovenije (RZS) le uspeli dati pozitiven odgovor za moj dokončni prestop v italijansko. To se je (baje) med včerajšnjim in današnjim dnem tudi zgodilo, vsaj tako so mi obljubili v klubu, zato ta vikend prvič ostajam v Rimu, saj nas jutri čaka že prva tekma - gostovanje v Cingoli – ju (google maps...). Oni po videnih posnetkih niso dobri, z Izolo bi jim trda predla, proti nam (Roma ;) ) pa jih vseeno postavljam v vlogo favorita, brez heca. Zakaj? Vprašajmo Roka Gomezelja, organizatorja igre pri Roma Pallamano:

Rok, kakšno je vzdušje v slačilnici?
»Vzdušje je super, kot ponavadi vsi komaj čakamo večerjo po tekmi.«
Kaj pa na terenu, kako funkcionirate?
»Naša forma je slaba (sploh ne vem če tu poznajo izraz forma). Trudimo se po svojih močeh, za jutri pa itak vem, da bomo igrali vsi bolj indiviudalno kot kolektivno. Tako da je na terenu slika nekoliko drugačna od tiste v slačilnici, lahko bi se reklo, da smo veliko bolj egoisti.«
Kako ste zadovoljni s svojo igro? Je prihod novega organizatorja veliko vplival na igro in zakaj (ne)?
»Moje mnenje ni pomembno. Pomemnbo je kaj si misli trener, igra pa mora biti taka, da ekipa zmaga. Na koncu je to najvažnejše. Osebno sem svojo igro sem zadovoljen, glede na to kaj vse preživljam zadnje dneve. Moje trenutne predstave pa sicer niso nič posebnega. Vem, da bom čez mesec ali dva lahko dal veliko več od sebe. Prihod Roka je v marsičem pozitiven, ima pa tudi svoje slabe strani. Zadnji treningi kažejo izjemen razkol v mentaliteti in žal tudi kvaliteti Italjanskega in Slovenskega rokometa. Trenutno uigranost na veliko slabši ravni kot je bila prejšnjo sezono, je pa potrebno delati naprej in pustiti času čas. Čez noč se ne da narediti nič. Je pa Rok sigurno eden tistih, ki bodo v nosili največje breme skozi večji del sezone in menim, da ga je on sposoben nositi.
Kaj napovedujete na jutrišnji tekmi?
»Upam da borbo iz vseh strani, zadovoljen pa bom že z dobro večerjo po tekmi. Pa saj ni pomembno, itak je finančna kriza.«
Katero številko ste si izbrali in zakaj prav to?
»Žal ni bilo izbire. Dobil sem številko 49 in imel pravico do molka.«
Hvala za pogovor
»Hvala vam, I feel Slovenia!«...*trepljajoč po prsih se odpravi v bar naprej pit whiskey....

No, v nečem pa je ta klub vendarle malce boljši od mojega matičnega - izolskega: dobi sem že klubsko torbo, klubsko trenirko, klubsko bundo, dva kompleta dresov (majčka+hlačke) in dve mačjki za trening. Če jutri zmagamo pa so nam obljubljene tudi teniske. Super, res. Upajmo na najboljše....

...pa saj ni pomembno....itak je finančna kriza (svetovna, da se razumemo!)!

LP, Gomi

Hello, is it me what you're looking for?

Hostel Alessandro palace, 21:20, 17.10.2008

Počivam in med poslušanjem znane slovenske pesmi zbiram misli za naslednji blog...

Sonce šlo je za goro,
mrak je padel na Zemljo
pesem črička sliši se,
k večernem počitku vabi vse.

V mojem srcu je nemir
na jesenski ta večer,
tiho stopim sam čez prag,
grem v moj stari čebelnjak.
...
(Lojze Slak - Čebelar)

15 oktober, 2008

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli,....
da polovica Rimljanov ne zna z gotovostjo trditi, kje je Slovenija in da jih precej meni, da naša država meji na Bosno?

Ali ste vedeli,....da ko sem nekemu specializantu iz Političnih znanosti omenil, da sem iz Slovenije, mi je slednji odgovoril: "Ahhaaaa, Slovak!"

Ali ste vedeli,....da jaz sicer glede na kvaliteto italjanske 3.lige dobro igram rokomet, da pa imam veliko napako - premalo streljam na gol?

Ali ste vedeli,....da že dva dni zapored nisem jedel zajtrka, čeprav imam svoje piškote na polici in mleko v hladilniku?

Ali ste vedeli,....da nudi menza v Rimu za 2 evra prvo (pašta ali pizza ali pršut+sir), drugo (meso različnih vrst, riba), prilogo (krompirček ali riž ali solata) in dessert (sok, jogurt, sadje ali torto).
op.a. spominja na maximarket

Ali ste vedeli,....da tista od Fredi Milerja še vedno sanja tistega drugega?

Ali ste vedeli,....da se v Rimu predavanja ne začnejo določenega dne, temveč vsa različno. Tako naprimer začnem z večino predavanj šele v novembru, jasno ne vse v istem tednu.

Ali ste vedeli,....da še vedno nimam stanovanja?

Ali ste vedeli,....da danes ponovno igramo prijateljsko tekmo z isto ekipo kot pred dvemi tedni?

Ali ste vedeli,....da mnogi berejo moj blog, ga pa enostavno ne komentirajo?

Ali ste vedeli,....da prepelica se v detelji suče, škerjanček se v lufti vrti?

Ali ste vedeli,....da je KMŠ boljši od Bachusa?

Ali ste vedeli, da se na nekaterih tekočih stopnicah trakovi kamor naslonimo dlani med "vožnjo" premikajo hitreje kot stopnice (in s tem ne dopuščajo, da bi imel roko mirno ob sebi), na drugih pa z enako hitrostjo kot le-te?


LP, Gomi

Nova rubrika - Ali ste vedeli?

Uvajam novo rubriko "Ali ste vedeli?".
Ta rubrika je sicer zelo znana pri kakšnih informarmativno-izobraževalnih oddajah in ker je moj blog poleg zabavno-tragikomične osnove tudi informativno-izobraževalno usmerjen (oz. vsaj avtor stremi k temu), jih bom začel malce kopirati.

Ali ste vedeli? Bo izhajal načeloma enkrat tedensko, morda bolj pogosto, verjetno manj pogosto, odvisno od sredstev, ki mi jih bo ponudil blogspot (naaaat!:>).

Danes in v preteklih dneh sem dobil nekaj gradiva in kmalu bo na voljo debi moje nove rubrike - Ali ste vedeli?.

LP Gomi

13 oktober, 2008

Urnik ... mmmmm, šagra :/

Urnik je tu (to ni urnik letnika, to je moj osebni - 1 predmet imam v drugem, tri v tretjem, tri pa v petem letniku).


No ja, petki bodo zelo naporni, v torek pa bo očitno dolgo kosilo :)
Kot vidite se mi ure celo prekrivajo, tako da tudi če bom 100% prisoten, bom nekje moral manjkati... (Matematiki in ljubitelji logike...ne me ubit)
Upam, da bom zdržal, tempo bo vsekakor veliko veliko hujši, kot je bil v Ljubljani - manj žurk, treninge naj bi imel vsak dan, ampak tako bo samo na začetku, potem bom verjetno začenjal počasi manjkati...ki če ne...perša baraka:)))

LP
p.s.Opravičujem se za vedno hujši stil pisanja, slovenščino tako ali tako uporabljam "le" še za blog.

Salve Roma!

Tukaj mi en kolega teži, razumeš....
ma daki en....prav več kolegov mi uno....razumeš....težijo mi razumeš...uno totalno... da napišem blog!
A kot da si jajca praskam, razumeš, medtem ko se oni bašejo z žlikrofi in gibanicami...!!!!??? Razumeš ne?!

No ja, pa začnimo.
En lep pozdrav vsem skupaj, ja res je, dolgo se že nismo slišali.


Po tehtnem premisleku lahko zatrdim, da je danes 13.10.2008, neponovljiv dan, če ne drugega zaradi datuma.
Včeraj sem prišel v Rim z vlakom-prvič, a ne zadnjič. Vožnja z vlakom ni najbolj prijetna, a vam povem - 6 ur in 13 minut z vlakom, ki vozi v odsekih več kot 150 km/h in prehiteva mercedese ob bližnji avtocesti, mini precej hitreje kot 2 uri in pol s slovenskimi polži na tirnicah. Vožnja je v določenih ovinkih spominjala na gardaland, vlak se je dejansko nagnil za več kot 5 stopinj in lepo je, da ti vsaj nekaj adrenalina ponudijo za ta denar. Karta Trst-Rim stane 59 €.
Po prihodu (16.03.), se je takoj začelo iskanje
- 1. - dnevnega abonamenta za bus, metro.... niso ga imeli (suuuper)
- 2. - "mobi" kartica - niso jih imeli (waaaaa).

Ker sem imel 3 potovalke (Skupaj 50 kg), sem se odločil malo posedeti v senčki in razmisliti kako naprej. Senčko sem našel v restavraciji, kjer kuhajo vse (Tako je pisalo na šipi). Turistični menu (solata, pašta, kos mesa in liter vode), ob 17.00. preveritev delovanja wirelessa (ni delal-waaaa, suuuuper) in odhod v neznano. To neznano sem pravzaprav približno vedel kam moram iti iskat, a vseeno nisem našel. V Rimu nič ne najdeš ko rabiš. Dopuščam možnost da ne znam iskat, a sem se v tem očitno zelo poslabšal. Hodil sem in hodil (predstavljajte si me, z dvema potovalkama na ramenih in kovček za sabo, ki se mi je zaradi izgube ravnotežja prevrnil ob vsakem drugem prehodu za pešce...). Iskanega neznanega nisem našel. Sem pa našel ta čas karto za bus in mobi kartico... Aja, nisem niti povedal kaj sem iskal...to je bil hostel!!! Ja pa jaaaa!
No, potem sem nekako preko domačih izvedel ulico v katerem je "hostel", poklical taxi, dal 10 eurov za slaba dva kilometra in našel tipa, ki zares oddaja sobe! Ni bil hostel toda... to pa je bilo suuper!:)

Me tip pelje v sobo, tam neta mi blo,
sem vidu zadevo, mi blo je slabo...
Sem reku "gospod, čuj, maš ti še kej?",
je reku "pa veš da, sam dnar mi ti dej!"
In tako me je peljal dve ulici stran v nek drug apartma, v neko drugo sobo, ki je 5 evrov dražja od prvotne, tako da sem danes lahko priklopljen na kabel. Brez podpisa smo podpisali in do petka zjutraj naj bi bil tukaj:)
Aja če želite google maps ...Viale Magna Grecia 106, Roma.

Danes zjutraj sem vstal ob 7.45. in odšel proti fakulteti. Tam sem dobil informacijo po katero sem prišel - kdaj in kje mam Biokemijo. Zdaj itak vem že vse, kar sem iskal vse dni tam:S. Informacije so prišle kar od koordinatorja, tako da mi je že žal, da sem se trudil. Za urnik glej naslednji blog ;) Velik del dneva sem danes porabil tudi za nadaljevanje iskanja stanovanja. Glede na to, da imam za zdaj zrihtano vselitev zgolj 24.oktobra in to za ubitačno ceno, se skupaj s predsednico kluba še vedno trudimo, da bi našli kaj pametnejšega za okrepitev na sliki;)

Po napornem dnevu, ko sem spet hodil 2x več kot stal se zdaj prav prileže multivitaminski sok, čez dve uri pa grem na trening. Mama! - Zdaj lahko, se še nimam za učit! ;)

Pozdravljeni vsi in vse.

Gomi

10 oktober, 2008

Nasvidenje bela Ljubljana!

Lep teden je za mano, začinjen z dvema vrrhunskima večeroma...
nekaj je jasno....farmacevtski so najboljši! (hvala laMut:P)

Nasvidenje v letu 2009 (če ne bo brucovanja že letos...:) ).

*jokam

04 oktober, 2008

Back to Slovenia

Back to Slovenia.
Pišem vam od doma, rahlo slabe (zaskrbljen) volje, saj v Rimu še vedno nisem našel sobe, kjer bom preživljal svoje proste ure med letom. Včeraj je moja utrujenost dosegla vrhunec. Sobo sem iskal vse od 9.30., opravil več kot 30 telefonskih klicev a brez uspeha. Velika večina (95 %) oglasov je vrste: "Samo za punce", ostali pa so bodisi že oddani, bodisi ne sprejemajo erasmus študentov ker niso resni, bodisi ker bodo ostali samo za eno leto ipd itd idr.... Skratka najel sem nekaj poznanstev in upam, da mi bodo ljudje pomagali. Kako že pravijo-prijatelja spoznaš v nesreči!

Zjutraj sem sklenil, da bom med raznimi klici vseeno poizvedoval po koristnih informacijah iz faksa in med drugim sem spoznal že dva svoja profesorja (en je v bistvu ona;). Ostale bom v prvem tednu, ki se začne 13.oktobra in zdaj je verjetno ze jasno, da bom v nedeljo potoval z vlakom. Malo zaradi tega, ker nimam denarja za letalo, malo pa tudi zaradi tega, ker sem se danes skoraj pokakal, ko je letalo čudno zahrumelo v zraku...da ne govorim o neprijetnih občutkih, ko zgleda da boš zdaj zdaj padel po vzletu. Ne vem zakaj me je zdej to prijelo, morda zato ker sem v zadnjih 3 mesecih letel večkrat kot v celem življenju poprej (5:6) in tega nisem navajen. Upam, da me bo minilo, nenazadnje je letalo najvarnejše prevozno sredstvo.

Po celem dnevu zgubljanja po večnem mestu je sledila prijateljska tekma, big match Virtus Roma : ASD Roma pallamano. Ker še ne veste, jaz igram v tej drugi. No, ne veste tudi, da je http://www.romapallamano.com njihova spletna stran, na kateri bodo kmalu tudi slike na katerih sem jaz. Igral sem namreč brez predaha in skoraj umrl. Mislim, da sem se kar solidno izkazal čeprav s svojo predstavo v obrambi nisem zadovoljen. Res je tudi, da še nisem navajen na italijanski način igranja, a rokomet je še vedno rokomet in še daleč sem od prave forme. Statistike in rezultata ni nihče pisal, sam bi pa od oka rekel, da smo v 60+20 odigranih minutah mi zmagali 40:34. Spat sem šel ob 00.30, vstal pa že ob 5.45, se z vlakom odpeljal na letališče, od koder sem ob 8.55 poletel v Trst.

Zdaj sem doma (logično, glede na to, da v Rimu nimam stanovanja:)), a ni isto kot pred enim tednom. Zdaj približno vem, kako se Rimu streže. Mimogrede, pozabljam. Tretji dan sem se v mesto odpravil brez mestnega zemljevida, pa ne za to, ker bi jo pozabil....
....temveč ker je nisem imel kam dati (torbe nisem vzel, saj je le upočasnjevala moj neosvajalski pohod). Kakorkoli - nisem je pogrešal, kar pomeni, da sem v prvih dveh dneh precej spoznal.

p.s Moja DRUGA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 0039 327 54 39 661 in ko sem v Italiji, sem dosegljiv le nanjo!





Lp, Gomi

02 oktober, 2008

Cetrtic iz Rima

A ragazzi!!!

Nogeee boliijooo!!!!

Spet sem za znoret utrujen od celega dneva hoje...toda danes sem si uredil precej stvari **1, se vedno pa ostajam brezdomec. Kljub mnogim oglasom za stanovanja nisem uspel najti nic konkretnega. Vprasanje kaj bo z mano. Jutri imam se zadnji dan, ki pa ne vem kako ga bom izkoristu. Odlocil sem se, da se bom s profesorji sestal enkrat po 20.10., ceprav bi se najbrz moral ze prej, toda prej ne vem niti ce bom tu, jutri pa bom vseeno raje porabil za iskanje stanovanja, saj v soboto ze letim nazaj v Slovenijo. Za prvi shock bodo ti stirje dnevi povsem dovolj. Zdaj cakam kolega, ki ga trenutno ni doma, jaz pa poslusam njegove starse, ki debatirajo o tem, ali so boljse cokoladne ali sadne torte. Res zanimivo, razmisljam ce bi pustil ta blog in se jima pridruzil....
Ehh, pa kaj vam bom govoril, saj razumete.

**1
Registriral kot Erasmus student in dobil Erasmus studentsko kartico
Sestal s profesorjem, s katerim sva na Univerzo v Ljubljani poslala potrdilo o prihodu na tukajsnjo.
Spoznal obe tutorki in priblizno 10 erasmus studentov/studentk ... ajde, ce sem posten je bilo vec studentk.:)
Dobil A.D.I.S.U kartico, s katero bom lahko jedel kosila v univerzitetni menzi za dva eura. Odlicno, koncno dober razlog za hodit na predavanja.
Kupil sem si SIM kartico Italjanskega operaterja WIND, tako da od jutri naprej bom klical za "malo" manj. Sicer se mi zdi, da sem vzel narobe paket, ampak to bo se cas za resit kdaj drugic:)
No... ne vem, verjetno sem naredil se kaj, toda... trenutno se ne spomnim, me prevec noge bolijo.
Odhajam trenirat.

LP, Gomi

01 oktober, 2008

Waking up, when september ends 2

Uffff, ura je 18:15, jaz pa sem še poln vtisov današnjega dne. Trenutno sedim v športnem parku Roma, kjer čakam na moj prvi trening v vrsti treh poizkusnih treningov. Sedim na zidku, ki je sicer precej umazan, a zato najbrž tudi bolj topel, kar pri svojem prehladu nujno potrebujem.
Kot prvo točko današnjega dne bom omenil naslednje: moram povedati, da meni noben wireless tu ne dela, kar mogoče pomeni, da mam nekaj na povezovalnih nastavitvah narobe napisano. Drugače pa ta Rim je čisto za en drek, ljudje moji domači....tu na karti zgleda vse tako blizu, potem ko se pa lotiš vsega skupaj,...khja potem je sranje! :(

Zjutraj sem se zbudil ob 9.10., kar je pomenilo 20 minut pred koncem zajtrka. Budilko sem sicer naštimal za 8.00, a me je večerna oddaja Le iene preveč ptoegnila not, kakor kasneje tudi posnetki vrhuncev 2.kola lige prvakov. Tekme nisem gledal, ker je niso prenašali. Po zajtrku sem se stuširal, počesal 4 kocine pod popkom in spraznil sobo, ki je odlično opravila gostoljubno nalogo.
Potem pa sem se odpravil v svet. Do prve postaje sem hodil več kot pet minut in že precej utrujen sem stopil na prvi vlak, ki se je pojavil. Seveda ni bil pravi in namesto v center sem se odpeljal nekam na severno predmestje. Dobro, ko sem se zavedel sem šel dol in na počakal na prave vagončke, ki so »me prišli iskat« (temu se reče poosebitev, za tiste ki še niste naredili mature) čez dobrih deset minut.
No ob 11 sem bil tako že v centru. Vse je bilo tako veliiiikoo...Na karti je trg pač en krogec...prešerc kot prešerc sem si mislil.... na žalost sem se zmotil. No vseeno sem upal da bom do univerze (Tja sem bil namreč namenjen) sprehodil peš. Hodil sem in hodil (poglejte na google maps Corso d'Italia, Roma) in ceste nikoli konca. Tragikomičnost je večalo sonce, ki je pripekalo in klanec navzgor. Po 20 minutah hoje pa...velik šok (to sem rekel čisto v stilu 24ur.com).. Pločnika je sredi dvosmerne dvopasovnice (počasna avtocesta praktično, saj so Italijani dokaj norci) zmanjkalo! NI bilo druge kot se obrnit nazaj. Verjetno obstaja kakšen skrivni prehod kje vmes toda moje oči ga niso našle. So pa opazile, da sem bil eden redkih, ki je sploh hodil po tistem pločniku. Ob meni sta bila samo še dva, ki pa sta mi prišla nasproti. Prišel sem nazaj na točko nič - Piazza Flaminio in se odločil usesti in spiti pol litra mineralne vode. Sonce je še vedno pripekalo, jaz pa sem preventivno moral piti toplo, saj me prehlad še vedno daje:S. Glede na dejstvo, da sem bil daleč okoli edini, ki je pešačil, sem se prisilil kupiti mesečni abonament, s katerim se lahko neomejeno voziš tako z avtobusi kot z vlaki. Ko sem že izvlekel 30 eurov iz denarnice pa mi je prodajakla rekla da jim jih »je zmanjkalo« (valdaaaa, kako tudi ne, ko pa jaz kupujem!) zato sem kupil dnevnega. Ta stane 4 eure, enkratna karta, kar bi pomenilo naš žeton pa 1 euro. Kar se tega tice so cene dokaj zmerne. No, sledilo je torej raziskovanje Rima z avtobusi, ki pa nikoli ne pripeljejo točno tam kamor bi rad, zato imam sedaj ožuljene noge. Toliko namreč nisem hodil že dolgo, zato ne bom krivil večnega mesta. Vmes sem se slišal s svojo tutorko, s katero bi morala iti pogledat eno sobo blizu univerze, žal pa mi je ona včeraj pisala, da danes nima časa (ja hvala, kaj sem ti kaj odgovoril!?). Khjaoo in tako sem v bistvu brezveze prišel do univerzitetnega kampusa. Malo sem se razgledal naokoli, ljudje so res vseh sort, tako da sigurno ne bom edini čudak. Tudi WIND-a nisem našel, posledično sem še vedno brez italijanskega telefona, a bom tutorki jutri rekel, naj me pelje do prve poslovalnice - »dosta zajebancije!«.
No potem sem si vseeno šel urediti Codice Fiscale, ki še vedno ne vem kaj je, ampak pravijo, da to vsak erasmus študent rabi. Mislim da neki v zvezi z registracijo bivališča. Meni je čudno, ker ga še nimam, kot začasno pa sem napisal kar ta hotel, v katerem sem včeraj prespal.:P
Sledila je vožnja proti točki nič (preko treh avtobusov), tam pa sem našel tudi čas za kosilo. Ura je bila 17.15. za 12 evrov sem naročil meni: Mešana solata (korenček, rukola, čebula, zelena solata), mesna lasagna, piščančja krilca (pikantna v p.m., res, potem sem splahnjeval še 5 minut usta na wc-ju) in fanta 0,25 L. Opomogel sem si dovolj, da sem zmogel nazaj na vlakec, po desetih minutah vožnje in ravno toliko hoje pa sem prispel na ta zidek, (zdaj je že drugi, vmes sem se prestavil, saj so me žrli komarji; ni da je na tem zidku kaj boljse, a vseeno:P).
Dobro, kmalu bom imel trening, tako da se bom zdaj še malo psihično pripravil, po treningu pa upam, da bom pri tem kolegu dobil internet za objavit oba bloga in pogledati, kako je Janša sprejel dokončen poraz.

Lep pozdrav in naslišanje enkrat po jutrišnjem sončnem vzhodu.

Gomi

Utrujen

Zivijooo...zdaj pa v zivo. Najprej naj se opravicim ya vse tiskarske napake, ki so bile v prejsnjih dveh blogih in tudi za vse, ki sledijo. Pa saj me ze poznate:P

Sumnikov nimam, tako da se bomo znasli po svoje.
Torej koncal sem trening, prisel k kolegu domov, skupaj sva si pogledala del tekme Bordeaux - Roma (forza roma comunque), pojedla pasto (kaj pa drugega:) ) in zdaj mi je odstopil tudi svoj pc, da sem lahko objavil blog itd ipd....

Ja, torej trening je kar sel, pokazal sem iz kaksnega testa sem, je pa res da se dokaj tezko sodelujem z domacini. No ampak za prvi trening je bilo solidno in osebno sem zadovoljen.

Lep pozdrav v Slovenijo in lahko noc.
***

Gomi

Waking up, when september ends 1

Lokacija pisanja: Hotel dello sport, Roma ( Hotel športa, Rim ), kjer NI WIRELESSA, zaradi česar bom ta blog najbrž objavil šele jutri, prvega vinotoka 2008.
Čas pisanja: 30.09.2008, 18.10.
Stanje, v katerem pišem: Utrujen, boli me glava, prehlajen za znoret po sobotni periferni vazodilataciji, v iskanju svojega jaz-a.

Uvod: Pozdravljeni, spoštovane tovarišice, cenjeni tovariši. Pa tudi tisti mlajši in starejši, ki to po ne vem kakšnem naključju berete.

Jedro 1.del: Odkar sem se zadnjič »za prav« javil, je minilo že precej dni. V bistvu sem bil skozi težko pričakovane počitnice precej zaposlen, v smislu tega, da ne pomnim, kdaj mi je bilo tako malo dolgčas. Zgodilo se je »svega i svašta«, skoraj preveč za tako kratek čas, preveč za vse opisat v blogu. Od nekdaj rad pišem obnove, zato ne vidim razloga, zakaj je ne bi spet.
No, skratka, zadnjič sem se javil 16.septembra, 3 dni prej pred težko pričakovanim dopustom na Lefkasu. Moja tamala je opravila z vsemi izpiti in kot prava uspešna študenta sva se odpravila »v neznano«. To neznano, se je na koncu izkazalo za povsem lep grški otoček, poln čudovitih plaž in manj čudovitih Grkinj (ja no, Grkov tudi seveda, pa kaj mislite da sem?). Izkazal se je tudi po odlični hrani, prijazni postrežbi. Žal pa sta črni točki dopusta dve. Do amena nabite cene (2 ražnjiča in 20 kosov pomfrija – beri Souvlaki je stalo v povprečju nekje 9 €). In pa slabo vreme. Ja, po informacijah domačinov smo naleteli na najslabši teden daleč spredaj in daleč zadaj. No vseeno smo izkoristli vse, kar se je izkoristit dalo (skoraj, ajde;) ) in prišli domov polni (skoraj, ajde;) ) novih doživetij.
Jedro 2.del: No po tistem je doma sledilo iskanje informacij o Rimu, ki jih je itak toliko za zbrat kolikor je Rim velik (kar pomeni ful). Pa nisem pretiraval. 3 dni pred današnjim (sobota zvečer) smo v RD Izola ( Rokometno društvo Izola, za nepoznavalce/ke) zibali, saj je rodila punca našega kapetana Stipeta. David in Melisa, čestitke tudi s strani bloga. Stvar smo v bistvu malo zapili, zato sem zjutraj ignoriral 3 klice in SMS s strani predsednice rimskega rokometnega kluba. Sem jo pa poklical takoj po formuli (Ferrari ajejjjjj:///) okoli 16.00 in jo vprašal, za kaj se je šlo. Povedala mi je, da me morajo ponovno videti (preveriti mojo formo). Sicer ne vem točno zakaj je to potrebno, ko pa sem se pokazal (in po njihovih besedah tudi izkazal) v mesecu juniju. Ne dragi Italijani, niso se mi še strgale križne, čeprav mislim, da glede na pripravljenost nisem daleč od tega. No glavni razlog naj bi bil menjava trenerja in ta mora očitno preveriti, če spadam v koncept njihove, nam Slovencem precej čudne igre. Danes je torek, jaz pa sem že tu. Prišel sem dan prej in to z letalom, da ne bi bil utrujen saj je to zadnje, kar si želijo v klubu. Pomislite, kako so dobri do mene. In ja, verjeli ali ne - 3 dni bom prespal pri soigralcu, danes pa bom sanjal v nekem hotelu tu zraven njihove dvorane. Počutim se kot profesionalec. Počutim. Po prihodu me je pričakal njihov tehnični vodja in me s sivo Nissan primero (waw:>) pripeljal do hotela. Vse zrihtano, vse plačano! Ta hotel ima tudi zajtrk, samo kdo se bo zbujal?! Jaz verjetno ja, saj danes niti ne vem kaj bom jedel »za večerjo«. Že tako sem praktično brez pravega zajtrka in kosila. Nič, ko napišem blog grem pogledat če je še odprta paninoteka, ki jo je moje oko uzrlo pred nekaj minutami, ko sem še hodil proti sobi. Uglavnem hotel je kar je, ampak podpišem takoj za bit tu celo leto. A kaj ko nisem profesionalec. Kaj ko ni šoldov...kaj ko...:)

Jedro 3.del: Aja plani za jutri (danes, jemljite kot želite):....zjutraj torej zajtrk, potem pa z glavo na zabavo v center. Zabaval bom seveda samega sebe. Kot prvo moram najt bodisi postajo za vlak, bodisi postajo za bus, ki naj bi bile nekje tu zraven, Bog ve kje...
No potem v centru morem obiskat WIND, kar bi bilo podobno kot Italijanski Debitel...Tam s moram zrihtat Italijansko kartico za GSM ker s to svojo slovensko bom hitro propadel. Pravijo, da so dokaj poceni, bomo videli.
Po kosilu moram poklicati eno gospodično, s katero naj bi šla pogledat 1-2 sobi v katerih naj bi živel med letom. Bit če ludo ej, da se ne bom zmenil čisto nič vem že sedaj. Potem nazaj v hotel (ali h kolegu, bomo vidli kako se bomo zmenli) in počasi na trening, ki se mi začne ob 20.00 in traja dokler bo g.trenerju zapasalo. Bomo videli kaj bo iz tega. Tip je baje zelo ošter, ampak nema zime za eskime.

Zaključek:
Tako, to bi bilo to, kaj sem dejansko počel danes zvečer in 1.oktobra, pa zveste ko dobim linijo.

Iz Rima, za www.gomi-9.blogspot.com in za www.gomijevdramskitrikotnikkigani.si


Gomi