20 december, 2011

Marjan Smode vs. Shakin'Stevens

Shakin' Stevens - Merry Christmas Everyone - 1985


Marijan Smode - Adrijana v tvojih očeh - 1983


Ne vem kaj bi rekel.... Ampak rekel bi, da ja. :)

Bravo Marjan, Stevensi pa pejte raje šejkat.

Lp, Gomi

17 december, 2011

Najnovejše o najmočnejšem #35

Dvojni obraz Chucka Norrisa ima dvojno brado.

Chuck Norris lahko naredi luknjo v zemlji s plastičnim loparčkom za ubijanje muh.

Jezus je med praznovanjem božiča dal na mizo sliko ranča Chuck Norrisa.

Chuck Norris uporablja živega polarnega medveda za poušter (vzglavnik?:)).

Krožni udarec Chuck Norrisa je tako močan, da se v bistvu ne vrti Chuck Norris ampak cel svet okoli njega.

Chuck Norris si lahko pozdravi diarejo tako, da poje 1 kg suhih sliv.

Chuck Norris je pel "Nessun dorma" pod tušem. In počil tekoče kristale na zaslonu svoje televizije.

Vsak večer, preden gre spat, Bog zmoli en "Chuck Norris naš"... .

Chuck Norris lahko zmaga na tekmovanju v plavanju, tako, da preteče celo progo.

Ko Chuck Norrisa prime krč, ne raztegne mišice, da bi ga minila bolečina. On si da štiri prste v podkožje, vzame krč ven in ga ubije z dvemi ali tremi krožnimi udarci.

USB ključ Chucka Norrisa odpre vrata njegovega ranča v Texasu. In tudi vrata od tvoje hiše, če je treba.

Ko Chuck Norrisa piči komar, vena posesa komarja.

Chuck Norris je svojemu pick-upu dal ime Čas. Po nekaj metrih, narejenih vzvratno, se je Chuck znašel v letu 1823.

Lp, Gomi

16 december, 2011

3 slike

V predzadnjem PU delovnem petku dajem gor tri slike. Od nobene nisem avtor, vseeno pa mi pridejo precej prav. Prvi dve sem vam dolžan, saj sem obljubil, da bom preko njiju malce prikazal izolsko prednovoletno vzdušje. Najlepše okrašeni del mesta (po mojem mnenju) ni slikan, ampak barva lučk je tam prav taka kot okoli tega krožišča.


Na tretji sliki pa verjetni oče vseh zemljanov in zemljank, ki že jutri prihaja v najnovejši, že petintrideseti epizodi "Najnovejše o najmočnejšem". Norris Chuck is coming to town!


Lp, Gomi

12 december, 2011

A veš un feeling....? #2

A veš un feeling, ko prideš kot veliki frajer v Casino, ven pa greš z repom med nogami?

A veš un feeling, ko greš na kavo s kolegom/ico, prispeš točno in ga/jo čakaš pol ure?

A veš un feeling, ko primeš telefon v roke in krneki tipkaš po njem, ker nimaš kaj delat?

A veš un feeling, ko bi rad spal še pet minut ampak to res ni mogoče, ker bi sicer zamudil zelo pomembno stvar?

A veš un feeling, ko "pod tušem" ni več tople vode?

A veš un feeling, ko si tako dobre volje, da te nasmeje sleherna neumnost?

A veš un feeling, ko izgubiš tekmo in jo potem izgubi tudi tvoj neposreden konkurent za mesto na lestvici?

A veš un feeling, ko bi rad nekaj povedal, pa nikakor ne najdeš primernih besed za to?

A veš un feeling, ko se zavedaš, da si ga že usral, pa se stvar sploh še ni dobro začela?

A veš un feeling, ko se ti v petek konča zadnja ura šole/dela?

A veš un feeling, ko si hotel nekaj reči, pa se nikakor ne moreš spomnit, kaj bi to bilo?

A veš un feeling, ko kolega/ica končno prisede in ti ne preostane drugega, kot da pospraviš telefon, čeprav ti je simpatija glihkar odpisala?



Lp, Gomi

10 december, 2011

Prva stand-up komedija, praktično usposabljanje in poročilo o njem

December se počasi a zanesljivo bliža svojemu koncu.
Šala dej, čeprav če še enkrat preberete zgornji stavek, mi boste v večini dali prav.

Jah, 10 dni je mimo in čas je za prve ocene:

- Gospodu Jankoviću v tem tednu še ni uspelo sestaviti koalicije, niti v grobem, kaj šele definitivno. Očitno se tudi veliki Zoki strinja s prvim stavkom, saj ga bolj kot kadarkoli stiska čas. Ampak ajde, mi verjamemo vanj. Mar ne?

- včeraj sem bil na svoji prvi stand-up komediji v svojem življenju. V bistvu je morda za moje srce bolj pomembno kakšno drugo dejstvo, npr. to, da sem bil v izolskem kulturnem domu prvič po...fuufff, 10 letih? (;)) Tako nekako no, vsaj mislim, da vmes nisem bil nikoli. Mogoče enkrat? Morda se motim, ne vem. Ampak sem prav vesel, da sem bil sedaj, ker tega večera zlepa ne bom pozabil. Komiki so bili vrhunski. Še posebej me je navdušil Perica Jerkovič , ki je res odlično vodil večer pred polno dvorano kulturnega doma in nasmejal prav vse. Tudi njegovi kolegi so bili bolj ali manj odlični (seveda govorim o svojem okusu, nekatere šale, ki druge niso prepričale mene so in obratno), a vidi se, da ima Perica nekaj več. Zato si bom kakšen njegov nastop še enkrat z veseljem ogledal. Baje da imajo stand-up komiki vedno kaj novega na zalogi in noben nastop ni identično enak prejšnjemu, kar lahko vidimo v tipičnih gledaliških komedijah v Špas teatru in podobno. Super, res sem se nasmejal.

- bolj kot se bliža konec decembra, bolj se bliža tudi konec mojega praktičnega usposabljanja, takoimenovane in takozvane prakse. Moram priznati, da sem se v Izoli naučil veliko novega in da sem praktično vse znanje "koprskih lekarniških lekcij" še dodatno izpopolnil. Bo že držalo kar pravijo oča, in sicer, da ti vsako delovno mesto da nekaj novega ter da te sleherni človek na tem svetu lahko nekaj nauči. In od tega "nekaj", je zagotovo vsaj en manjši 'nekaj', ki ti nekoč v življenju pride prav. Treba je izkoristit priložnost in informacije si jaz še vedno najboljše zapomnim, če jih slišim. To je dobro in resnično. Auditivni tip torej. Samo še Audi mi fali:) Ker mi praktično nikoli nihče ne reče: "A ti moram na-p/r-isat, da boš razumel?!". In tudi tedaj, ko namiguje na to, mu odgovorim, da naj mi raje pove še enkrat in bolj razumljivo. Ni druge tukaj.

- danes sem spal do 11.30. Joooj kako je pasalo! Vam moram priznat. Auffff...človek se prav neverjetno boljše počuti, ko nadoknadi malce kroničnega pomanjkanja spanca. Pa jedel sem dosti danes, jedel...dolgo je že od tega, ko sem v nekaj urah nazadnje toliko pojedel. Ne toliko, kolikor je minilo od predzadnjega obiska kulturnega doma, pa vendarle.

- na praktičnem usposabljanju moramo napisati tudi poročilo o njem. Kaj naj te napišem, čuj?! Ampak ne, hvala Bogu približno vem, kaj moram napisati. Za tveganje in neželene učinke se bom posvetoval z bodočimi farmacevti, pa bo. Poročilo sem pričel pisati že danes (hudo je, ko nimaš kaj delat), v planu pa ga imam dokončati najkasneje do 20.12.. Vsaj v grobem, za finese bo čas tudi med božično-novoletnimi prazniki ali še kasneje. Te niso bile nikoli problem pri tovrstnih nalogah, bom že nekako. Tako kot bo Zoki sestavil koalicijo.

Eno Perico za obiskovalce bloga, da vidite kako in kaj zgleda :)



Lp, Gomi

06 december, 2011

Preseženih 30.000 ogledov v zadnjem letu in pol

Ob tem sem zadovoljen in tudi malček ponosen, tako da bom temu na čast objavil kar več "Plagiatov ali naključij".

Pa začnimo s Pop designi:

Njihova Bolečina:


Bee Gees v letu 1968:

_________________________________________________________________________________

Njihova Zaspi pri meni nocoj:

Robink Beck - Tears in the Rain (1989)

________________________________________________________________________________
John Lenonn-Immagine (1971)


Oasis - Don't Look Back in anger (30 let kasneje)


Lp, Gomi

05 december, 2011

December, kot še nikoli

Začel se je Veseli december 2011. Vsako leto sem mu namenil kakšno besedo. Če ne zaradi drugega, pa zaradi tega ujemalnega prilastka na levi strani in tudi letos (očitno) bo tako. Ampak zakaj Veseli? Ta mesec smo bolj veseli kot druge mesece? In če ja, zakaj? Kaj nas naredi bolj vesele?
Božično kosilo/večerja? Verjetno najbolj družinsko-povezovalna gostija. In največkrat zelo okusna. Torej ja. Lučke v mestu? Ja, lepo jih je videti. Kuhano vino? Ja, paše ga piti, še posebej ob hujšem mrazu. Izvirna darila? Super jih je prejemati, še lepše jih je podariti, če jih imaš komu, če jih imaš za kaj in če je prejemnik ob tem vesel. Izdelava jelke in čakanja na silvestrsko polnoč? Izredno zanimiva in vsako leto posebna, do drugega leta nepozabna dogodka. Ampak vseeno...
Zakaj se ne reče veseli julij? Jaz sem ponavadi julija najboljše volje. In verjetno nisem edini. Od vedno. V osnovni šoli je bilo zelo lepo konec junija (konec šole in rokometne sezone), pa dokaj žalostno v začetku septembra (konec počitnic). Na fakulteti je (bilo) pravzaprav vsak mesec super, ampak julija, ko si je glava spočila od nje, je bilo še boljše....
Ni pomembno. Nekdo si je izmislil ta termin (naglas na e!) in to je obveljalo. Mogoče res ni bil v zmoti. Konec koncev decembra zaradi vsega omenjenega nikakor ne gre prezirati. Je poseben mesec, poln življenja, živžava, vrveža, radosti, topline (če je mraz se bolje oblečeš pa je), dobre, energijsko bogate hrane in pijače....še vedno pa ne vem, zakaj je toliko bolj vesel kot ostali meseci. Ko bi vsaj dobili vsi Božičnico?... Niti to ne! :)
Hočem reči, da se mi ne zdi na mestu, da vsem vsiljujemo besedno "Veseli" pred decembrom (čeprav to počnem tudi jaz!). Vesel je tisti mesec, ko se ti zgodi nekaj veselega, mar ne? Nekaj najlepšega v letu. Bemtiš...pa ni vsako leto isto! Včasih je januar, včasih februar...pa saj...v vsakem je nekaj + in nekaj -. Saj pravim, december sploh ni slab! Ampak, da je tako vesel kot nam tolmačijo v medijih?

Inaf.

Izola je letos res lepo okrašena. Mislim, da taka še ni bila, in če sem še nekaj dni nazaj govoril, da je še nisem videl v večernem sijaju, vam sedaj moram priznati, da sem izredno pozitivno presenečen. Slike zaenkrat še nisem uspel narediti, ker sem si okolico vedno ogledoval med vožnjo avtomobila. Ob priložnosti pride na blog tudi to.

Sicer je tudi to v Izoli precej postranska tema. V ospredju so volilni rezultati prvih predčasnih volitev, ki so verjetno presenetili večino. Tudi mene so (seveda sem volil), nisem si predstavljal, da lahko SDS te volitve izgubi. Ker po mojem jih je ta stranka izgubila, niso jig drugi premagali. Baje, da so nekateri njegovi volilci ostali doma, ker so bili prepričani, da bo JJ zmagal....Težko reči, ampak - a se tako dela??? Je pa res, da je moja blogovska anketa napovedala rahlo prednost ZJ nad JJ (6:5, zmagovalnih 8 glasovov SD pa lahko pripišem pretirano primorski populaciji obiskovalcev). Kako se bo ZJ znašel v vlogi premiera pa bo seveda še zelo zanimivo videti.

V Lekarni nič pretresljivega. Delam vsak dan, kot črnc. Kar decembra še nikoli nisem. Vedno sem se prepustil toku študentskega dogajanja okoli Prešernovega trga. A o tem, da letos temu ne bo tako, sem pisal že lani. Šala dej:) Delam kolikor pač moram in priznam, da mi ni hudega in me ne matrajo preveč. Predstavniki firm nam zadnje čase redno nosijo energetsko bogato hrano, zaradi česar dobivam(o) malico praktično zastonj, tako da vendarle prihajam domov s pozitivno denarno bilanco. Malo, a z voljo dano, bi lahko rekli! Če bi me TV kot otroke v vrtcu vprašala..."kaj ti je najljubše v lekarni?" bi mali Gomi odgovoril: "najboljše je, ko pride kakšna (meni ali pa medijsko) znana oseba, in si misliš "čuj ti, kaj ti te tu čuj?!", rečeš mu pa samo: "prosim?"."
Praksa bo trajala še en mesec, potem pa se najbrž selim v Ljubljano in bom na Obali bolj izjemoma. Odvisno od marsičesa.
.
.
.
Na koncu Veselega decembra pa razmišljanje o tem, komu vse bi (in kdo bo tebi) voščil veliko lepega v novem letu? Vsako leto spoznamo koga drugega, na nekoga drugega pa v primerjavi s prejšnjim letom pozabimo...So SMSi dodaten razlog za veselje, ali zgolj preganjanje dolgčasa in pomanjkanje časa in denarja za pisanje novoletnih čestitk? Jaz še ne vem, če jih bom letos pisal. Nekaj blogov bom še zagotovo.

Lp, Gomi

30 november, 2011

32 let albuma The Wall

Na današnji dan so Pink floydi naredili izjemno poznan album The wall. Glede prodaje (preko 30.000.000) ni njihov najuspešnejši (to je Dark side of the moon, ki je prodal okoli 50.000.000 plošč), je pa po mnenju mnogih najboljši. Če se postavim v kožo glasbenega kritika, se s tem moram strinjati, čeprav je v določenih delih precej psihadelično naravnan. Prav zaradi subjektivnega glasbenega okusa mi je dosti lepše poslušati njihov zadnji skupni album iz leta 1994 - The division bell, ki ima precej več "baladnega" v sebi.
Ja. Če ste vedeli ali ne, če ste bili pozorni ali ne? Moj blog, je naslov (ime) dobil po najbolj znani pesmi iz albuma The Wall.

Kdor me pozna, ve, da so Pink floydi moja najljubša skupina in dejmo ta neverjetno sončen november zaključit, kot se spodobi!



Lp, Gomi

26 november, 2011

Zadnji teden - niente di che, anche se ieri...

Šest dni je minilo od moje zadnje (resne) objave, kar je skoraj v skladu s povprečnim časom med posameznimi objavami. Skoraj? Če smo natančejši... objavljam vsakih 3,093 dni. Ampak zakaj bi bili natančenjši? Saj je bilo s prvim stavkom čisto vse OK, in večini je itak vseeno, kolikokrat objavljam. Taki blog tako ali tako preberejo vsakih 30,948 dni :)

Dobro, kaj se je dogajalo? Nič takega, kot pravim v naslovu. V ponedeljek sem moral "delat" v Kopru, kjer smo z mentorico šli skozi določene skupine zdravil. Poučna zadeva in vedoželjni del mojih možganov (subjektivno ocenjeno) komaj čaka na naslednje tovrstno snidenje, ki bo prihodnji ponedeljek.
V Izoli naslednja dva dni ni bilo nič pretresljivega...dela polno, a vendar v sproščenem vzdušju. Sem pa uradno postal eden večjih sovražnikov Radia 1, ki ga med delom precej poslušamo. Vseskozi ista playlista in pretežno žalostni ljubezenski komadi (wannabe hiti) letošnjega poletja... skratka deejayev in voditeljev na tem radiu mojee uho ne prenese več in mislim, da ne bo več dolgo minilo, ko bom zahteval, da se zamenja radio postaja. Kolikor vem bi to bila moja prva zahteva odkar sem na praksi in če se bo izpolnila, bo morda tudi zadnja. Samo še opogumit se moram!!!

Kar se prakse tiče je vredno omeniti, da so me v centralo (Koper) klicali še za četrtek in petek. Z Živo sva morala v čajnici (droge kolikor hočeš :) ) sestaviti približno 350 darilnih paketov, ki jih bo v lekarni možno dobiti po dokaj ugodni ceni.
To je izgledalo nekako tako ....

Drugače imamo v Izoli na krožišču tradicionalno že postavljeno novoletno jelko. Za zdaj sem nehote in delno prisostvoval zgolj njeni postavitvi, tako da še čakam, da jo zagledam v vsej svoji luči oz. v vseh svojih lučkah. Ne bo kot v Ljubljani, to drži, a "četa mala, odabrana!", kot pravijo brati Hrvati. Še kuhano vino v centru in bo kmalu veseli december.


Kaj naj še rečem...da je javor na vrtu v jesenski burji pokazal svoje razkošje v živo-rdeče-rubinasti-supermega barvi.


...In seveda je potrebno še enkrat poudarit to, da je moj brat včeraj diplomiral na dentalni medicini. Doktor v hiši je vedno dobrodošel.

Lp, Gomi

20 november, 2011

Male šale s pesmico

Danes je 20.11.2011.. Dosti manj pompa, kot na dan 11.11.2011, in če dobro pomislim, ne vem točno zakaj je temu tako. Nikoli nisem bil numerolog. Če sem pošten, sem v bistvu na današnji datum postal pozoren ravno pred nekaj trenutki, ko mi je blog javil, kateri datum danes sploh je.

Če bodo šale nova rubrika še ne vem, mogoče kdaj...čeprav ni ne vem kaj od rubrike, šale so že na vsakem portalu. Če ni idej je pa kopiranje od drugih. Kaj pa te?!

-----
- Jože, zakaj si žalosten?
- Hotel sem utopiti svoje skrbi in težave.
- In?
- Tašča sploh ni hotela v vodo

Kako se kaže cigotu bez obe ruke?...POŠTENJAČINA!

Kaj je hujše od slona v trgovini s porcelanom? Jež v trgovini s kondomi.

Sjede dva slona kraj bazena i kaže jedan drugom: "Daj popij to, pa da krenemo!"

Ona: " Kako imaš dolge trpalnice!? "
On: " Dolge trpalnice imam zato, ker sem veliko jokal ko sem bil majhen. "
Ona: " Škoda, da nisi tudi dosti lulal! "

-----



Kmalu na blogu o tem, kako lahko mediji manipulirajo s tvojim privatnim življenjem oz. zakaj so paparazzi nesramni, tečni in nekulturni!

Lp, Gomi

19 november, 2011

Na zapadu ništa novo

Hello again!
Najprej naj potolažim tiste, ki jih skrbi, da sem bil danes v Ljubljani.
Nisem bil, cel dan sem v Izoli.

Danes sem v lekarni delal od sedmih zjutraj do enih popoldan, nakar sem šel svojemu kolegu Marinu Stručkotu( www.transatlantik.si ) pomagat rihtat barko, s katero bo prečkal Atlantik. O tem, da nima urejenih vseh nevronov (previsok IQ mu je naredil zmešnjavo) v glavi sem že govoril, objavo najdete med priljubljenimi na desni strani bloga.
Sicer pa me danes čaka dobro kosilo, ogled rokometne tekme (Izola:Trebnje, forza ragazzi! ), potem pa bom šel nekam ven. Upam, da se bom imel OK. A ne grem v Ljubljano, naj vas ne skrbi :)



Lp, Gomi

15 november, 2011

Prvi blog iz novega telefona: samsung galaxy s2

No, da vidim, kako je blogati iz telefona. V bistvu me je to vedno zanimalo, torej kako se to naredi in tudi to narediti. A se mi zdi, da ne bo pretezko. Kot se spodobi in kot sem napovedal sem vceraj ze naredil prve testne posnetke. Objavljam tistega v objemu morja, kjer se sonce igra, kjer nas veter hladi in kjer srecni smo mi.
In jaz sem s posnetkom precej zadovoljen. S telefonom pa prav tako.
Kaj ki posnetka ne Znam objavit...;) vendarle ni tako lahko...no pac danes link iz youtube-a, kamor sem ga iz tu nalozil. Vsaj nekaj. ;p



Kaksna slika pa, ko bom kaj pametnega slikal :)

Zakljucni komentar: V glavnem... zaenkrat je bloganje iz Samsung Galaxija 2S precej težje in posledično dolgotrajnejše kot iz računalnika, s katerim sem si moral pomagat. Kar vsekakor ni nič obetavnega. Rad bi videl, da bi imel vse funkcije, ki jih mam na pcju tudi tam. Najbrž tudi so (nekje skrite). Moram jih najti.

Gomi

13 november, 2011

Najnovejše o najmočnejšem #34

Chuck Norris nikoli ne zgreši telefonske številke. Ti si tisti, ki se je oglasil na napačen telefon!

Chuck Norris lahko govori pravilno špansko enostavno tako, da vsaki besedi na koncu priloži en S.

Chuck Norris lahko gre na internet z walkie-talkie -jem.

Chucku Norrisu ni potrebno vstajati sredi noči, če ga tišči lulat. On z lahkoto zadane wc-školjko iz ležečega položaja, čeprav se ta školjka nahaja v kopalnici na koncu hodnika desno. In so vrata kopalnice zaprta.

V Texasu, v primeru dobitnega listka "Win for life - Zmagaj za življenje", ti Chuck Norris privarčuje življenje. Za 10 minut.

Chuck Norris je zmagal svetovno prvenstvo v motociklizmu, tako da je vse dirke vozil po samo enem kolesu. Prednjem.

V znani sceni, ko Bruce Lee pretepe Chucka Norrisa, je Bruce Leeja igral Chuck Norris.

Vsi moški so enaki, ampak Chuck Norris je bolj enak od ostalih.

V vsakem od nas je nekaj Chuck Norrisa. Pogosto tudi izven nas. Krožni udarec v obraz naprimer..

V bližnji preteklosti sta dva igralca posnela porno-film medtem ko sta s padalom padala iz neba... Chuck Norris je njima na čast zadevo nadgradil, tako da je uporabil padalo kot kontracepcijsko sredstvo.

Kadar Chuck Norris dobi neželjeno pošto, izbriše tudi pošiljatelja. Fizično.

Sonce vzide, ko se Chuck Norris zbudi. In ne obratno. Nikoli.

Lp, Gomi

12 november, 2011

Pazi, mina!

V četrtek sem po praksi izkoristil prelep sončen dan za eno res mini-turico s kolesom po Izoli. Ja, na delo hodim s kolesom in je prav fajn, čeprav sem včeraj zmrznil v jutranju burji. Vse skupaj je trajalo dobre pol ure, pa še toliko ne bi, če vmes ne bi srečal enega od rokometnih trenerjev Kopra, ki je v mlajših letih vodil moje sovrstnike na derbijih proti nam, s katerim sva rekla dve besedi. Res je bilo lepo, sonček in brezvetrje ter mir. Nek par je sedel na pomolu in opazoval morje, mamica (najbrž) je otroka gugala na gugalnici, na terasi jadralnega kluba so nekateri domačini pili kavo. Ampak vse v čistem obmorskem miru... zadevo sem sicer v določeni meri tudi posnel in malo je manjkalo, da bi pristala na blogu (morda kdaj drugič, če uspem te datoteke nekako prenesti na drug medij). Toda žal se mi je pokvaril telefon, zaradi česar sem že kupil novega..(o tem morda več kdaj drugič).

No, potem pa zapedaliram v klanec proti svojemu domu. In sto metrov prej domom zagledam redarje, ki nekaj prepričujejo mladeniča na drugi strani ceste. Selektivno sem skozi ušesa pričel spuščati mir, medtem ko sem začel z zanimanjem procesirati ta nemir, ki je prekinil moje pedaliranje.
"Počakaj daj, eno minuto, ker bodo minirali zdej".
"Ma ja ja...."
"Dej počakaj no, ki bodo minirali gor!"
"Mah..."...

In mladenič si je dal slušalke nazaj v ušesa in šel naprej po pločniku ob cesti. Ob zaprti cesti za avte. Za vse. Torej po cesti, kjer je bila v tistem trenutku absolutna prepoved kakršnegakoli nenadzarovanega gibanja. Seveda je redar po "walky-talky-ju" (kako se sploh reče po slovensko??) poklical svojega kolega na mesto miniranja in mu pač povedal kaj je na stvari. Da ga je prepričeval, ampak da se ni ustavil. Da se en sinko ne strinja s sistemom in se je odločil tvegati svoje..., hja, v najhujšem primeru tudi življenje. Če ti napačen kamen prileti v napačno mesto ti pač ni rešitve.
Ampak mladi gospod si ni dal dopovedati in na koncu je mogoče (vsaj po glasu gospoda minerja iz walky-talkyja) nesposoben izpadel prav ta starejši gospod v fluorescentno rdečem jopiču. Za mladeniča je izgledalo tako, da je imel slab dan, ampak zakaj mora zagrenit dan še vsem okoli sebe? Zakaj ne more pustiti, da ljudje naredijo svoje delo, če ga morajo? Zakaj ne razume, da bodo zaradi tega morali prestaviti to delo in da se zaradi kakšne dezinformacije lahko zgodi tudi nesreča? Zakaj ne razume, da je večji problem, če gre naprej, kot če bi počakal? Zakaj ne razume, da ga gradbinci lepo prosijo, ker ga pač samo zaradi zakona ne smejo začeti loviti in ga z bodičekom vreči na tla? Zakaj se za tisto minuto ne more maksimalno opustit, se usest na bližnji travnik in pogledat proti vinogradu, razmišljat o sv.Martinu in čakati na veliki pok?
Možnih odgovorov je več, jaz svojega konkretnega na tem mestu zadržim zase.

To ni uganka.

Bum!

Gomi

11 november, 2011

Nik Kershaw vs. Paps'n'skar

V rubriki Plagiati ali naključje? kot ponavadi tudi tokrat "pobližje poslušajmo" dve pesmi:


- I Won't let the sound go down on me od Nika Kershawa...



- Turn around od skupine Paps'n'skar


In? Imata precej razlik. A še največja se mi zdi ta, da je prva iz leta 1984, druga pa iz leta 2000.

Pozor na večkrat ponovljeni musical intro:
Turu-turut.... pam pa ram pa ram pa ram... pam pa raaa, pam pa raaaaaaa-pam pa raaaa....;)
Preveč podobno?

Lp, Gomi

10 november, 2011

Vse najboljše Daddy!

Kaj češ, da dodam tukaj....bodi zdrav in še kašno leto glej kaj dela tvoj (mlajši) sin....
...Qualche volta il Picio dovrebbe pure dare retta a suo padre....qualche volta... ;)

Vse najboljše!



(naslov je pravi:) )

Lp, Gomi

08 november, 2011

A veš un feeling....? #1

A veš un feeling, ko zavedajoč se pustiš avto tam, kjer ga ne bi smel in ko se vrneš se čudiš svetovni krivici ker vidiš, da si dobil kazen?

A veš un feeling, ko nekaj smrdi na javnem mestu, pa se vsi okoli pretvarjajo, da niso nič zavohali?

A veš un feeling, ko si sposodiš knjigo v knjižnici in čez tri tedne dobiš obvestilo, da ti je potekel rok, ti je pa še nisi niti dal ven iz vrečke?

A veš un feeling, ko ti bi, on/a pa ne bi?

A veš un feeling, ko po desetih zadetkih enajstič streljaš za pijačo in ti jo golman valda pobere?

A veš un feeling, ko greš ves navdušen na kopanje in ti je žal dejanja takoj, ko namočiš gležnje v vodo?

A veš un feeling, ko te vsi kopirajo in ko jim to omeniš se delajo budalo?

A veš un feeling, ko se trudiš izpast car in izpadeš prav en šagron?

A veš un feeling, ko se veseliš izleta, pa v bistvu nimaš nobene opcije, s kom in s čim na izlet it?

A veš un feeling, ko vztrajaš, da ne greš ven z avtom ker ne misliš pit, potem pa te domov pelje kolega, ki je v slabšem stanju kot ti?

A veš un feeling, ko daš gol pri nogometu s prijatelji?

A veš un feeling, ko že veš rešitev, pa ti drugi še kar razlagajo, kako naj bi razmišljal, da bi do nje prišel.

A veš un feeling, ko bi si rad kupil burek, ampak enostavno nimaš dveh eurov pri sebi?

A veš un feeling, ko bi nujno rabil nekaj denarja, in bi ga še najlažje dobil od zavarovalnice?
(klikni na sliko ;) )

Lp, Gomi

A veš un feeling... ?

Lep pozdrav vsem skupaj.

Ker imam zadnje čase upravičene  težave z inspiracijo (Spet in ponovno. V bistvu če sem iskren se še iz časov erasmusa nikakor ne morem pobrati...) bom zaradi tega uvedel novo temo.

Na slednjo nisem ponosen, čeprav priznavam sam sebi, da sem jo želel uvesti že pred mnogo časa, ko ta stavek v naslovu še ni bil tako aktualen kot je danes. Ja, danes, ko ga uporablja že sleherni domačin v Ljubljani, ali kot mu nesramno pravimo ostali Slovenci, žabar. Pa tudi nekateri drugi očitno nismo izjeme, ne? Sicer proti Ljubljančanom nimam nič (da se razumemo, vsak Slovenec ima svoje trike), še posebej odkar poznam mojega kolega Jana Č. iz Rožne doline, s katerim ni nikoli dolgčas. Ma kaj dolgčas?! Vrhunsko je.
In tudi njemu na čast bom v neki meri uvedel tako izrazoslovje na blog....morda bo začel redno brat in bo za moj blog napisal tudi kakšno objavo, za kar sem ga nekajkrat že prosil in kar mi je malo manj kot nekajkrat tudi obljubil, da bo! Imam namreč občutek, da bi bil veliko boljši pisec bloga kot jaz, še posebej odkar sem prišel iz erasmusa.

A veš un feeling...? bo torej nova rubrika bloga. Po "konstituciji" spominja na Ali ste vedeli...?, ki sem jo pričel pisati v času erasmusa. In nikoli se ne ve, morda bo to začetek neke nove ere, v katerih bo blog pridobil na priljubljenosti. Še bolj kot v času erasmusa, ko res ni bil rekordno. :) In da bi blog (pa čeprav brez Janovih objav) začelo obiskovati celo več punc kot tistega od kolega Hajška iz oplotniškega Keblja. Kar je sicer utopija, ampak to ni moj prvi previsok cilj v zadnjem času.

Prvi "feelingi" že enkrat danes - A veš un feeling, ko ful ne želiš razočarati bralcev...? :)


Čeprav s tem komadom mogoče koga sem :)

Lp, Gomi

02 november, 2011

A ne, v Rusijo pa ne!



Kar je preveč je preveč. Ne moreš bit tolko gotov?

In to naj bi bila ena večjih velesil na svetu? Velesila gor, velesila dol...če je to njihov the best off mi res ni jasno, kaj bi bil the worst.
Res, da se zarečenega kruha največ poje. Ampak na tem mestu resnično NE verjamem, da bi preživel v takem okolju. Zato v Rusiji najbrž nikoli ne bom živel. Preveč smešno vse skupaj:)


Ker je bil danes na poti v "službo". In ker pač spominja...

LP, Gomi

01 november, 2011

Vem za nekoga, ki se bo ob temu nasmejal...

Pa že od nekdaj je bilo moje poslanstvo, da druge spravljam v smeh. Velikokrat mi je celo pomembneje, da je moja okolica dobre volje, kot da sem dobre volje jaz sam. Češ, jaz bom že....čeprav potem ni vedno tako in bi tudi jaz potreboval nekaj za dobro voljo.

Ta dva filmčka sta me precej nasmejala. Me na nekaj lepega spominjata in ob lepih spominih težko zadržim nasmeh. In zagotovo bosta nasmejala še koga.


Nimaš kaj, ko ženske zdivjajo so res zanimive...Take so, kaj! :)

Bužec maček pa medtem nima miru...



Evo, malček doze humorja na Dan mrtvih. Da se vse skupaj malo izenači.
Mimogrede - upam, da ste/boste na pokopališčih varčevali s prižganimi svečami, saj naj bi bile ekološko obremenjujoče. Nekaj misli in kakšno rožo preminulim pa je seveda vredno nameniti!

Lp, Gomi

31 oktober, 2011

Dan reformacije, 1.november... In jaz, ki sem fraj

Na obali je te dni zelo prijetno vreme. Toplo, sončno, z dovolj visokim pritiskom, da me kolikortoliko ohranja pri sebi. Za mano je nekaj zelo lepih dni v Ljubljani in dokaj soliden vikend čarovnic z dvema "žurkama", pri čemur je bil prvi večer rahli polom, medtem ko sem se v drugemu imel zelo dobro. Pogledal sem si tudi rokometno tekmo svojih ( verjetno kmalu nekdanjih) soigralcev in bil navdušen nad novo zmago, pa čeprav so premagali mojega (verjetno kmalu bodočega) morebitnega delodajalca.

Recimo, da so sedaj prazniki, čeprav mi tej nikoli niso bili posebej všeč. Konkretno tej mislim, prazniki sami po sebi ponavadi ne prinašajo večje škode. In recimo, da sem fraj. Prost. Jutri ne bom šel na pokopališča, ker bo baje prevelika gneča. Preminule svojce bom šel pozdraviti en drugi dan v prihodnosti, najbrž pa enkrat proti koncu tega tedna.

Sicer pa bom par večerov posvetil Champions league, šel na pijačo s kakšnim kolegom in kolegico, preštudiral nekaj farmacevtske znanosti in treniral rokomet z izolskimi mladinci. Tako bo verjetno cel november.

Horoskop v glavi mi pravi, da se mi je življenje začelo vrteti v neko drugo smer, žal pa ne vem še točno kam in kako. So pa pred mano sigurno zelo zanimivi in na nek način odločilni meseci. Kolega mi je rekel, da je ponavadi dobro že to, če veš, da se vrtiš. Za orientacijo bo tudi po mojem še časa, če se ne bom prej kam nehote zabil.

Lp, Gomi


Par komadov za slovo od meseca oktobra, ki je bil letos res gotov!





25 oktober, 2011

1:43:06

Osebni rekord! Še tretjič zapored!
Tokrat sem svoj neto čas popravil za 36 sekund.

Žal mi ni uspelo priti pod 1:40, česar sem zagotovo (bil) sposoben, vsaj glede na kondicijsko pripravljenost. A očitno telo ni zdržalo napora (dan prej nisem počival, kot naj bi, pred maratonom pa sem moral teči proti domu po čip, ki sem ga pozabil, kar mi je zagotovo vzelo nekaj koncentracije in energije...).

Predvsem noge so bile presenetljivo hitro utrujene (slab stretching na ogrevanju) in na zadnjih kilometrih sem jih res s težavo dvigal. Vmes sem moral zaradi slabega neprijetnih občutkov sredi proge zamenjati levo tenisko (hvala Maja) in na koncu kljub vsem neoptimalnim pogojem (vreme mi je bilo premrzlo, čeprav se večina ostalih tekačev ne strinja z menoj) najhitreje doslej pretekel polmaratonsko razdaljo.

Sicer pa moram organizatorje pohvaliti za (po mojem mnenju) boljšo organizacijo kot leta poprej. Edino kar mi ni jasno je dolžina proge. Sem 1000000$ prepričan, da je bila za kakšnih 200 metrov daljša kot lani.
O tem naj presojajo drugi, so se pa tukaj tudi nekateri drugi strinjali z mano.

Kakšna slika sledi, ko jo dobim!

Lp, Gomi

Prihod v cilj: GOTOV

22 oktober, 2011

Lista za polmaraton 2011

Štartna številka 3913

Obleka in obutev pripravljeni.

Lista za iPod prav tako


!


Seveda na shuffle, da ne bo prevelikih razlik v tempu!

Srečno Kekec Gomi!
Dobr' laufi! Muske maš za 3 ure!

21 oktober, 2011

Najnovejše o najmočnejšem #33

Ko je bil majhen, je Chuck Norris delal album nogometnih igralcev. V okvirčke je lepil prave, žive nogometne igralce.

Sprva bi v filmu "Štiri poroke in en pogreb" moral igrati tudi Chuck Norris. Film naj bi se sicer klical 9 pogrebov.

Ko si Chuck Norris umiva zobe, zobna ščetka krvavi.

Chuck Norris se izogne varbnostnim pregledom na letališču tako, da se na Check-inu registrira kot letalo.

Chuck Norris lahko predhodno pogleda svoj film. Še preden so ga snemali.

Ko Chuck Norris napiše SMS Stevenu Segalu vedno zaključi z N.Z.B (Nimaš za Burek). Tudi pri božičnem voščilu.

Chuck Norris je ugotovil, da so nevtrini hitrejši od svetlobe, tako da jih je zmeril s pomočjo svoje zapestne ure.

Lunapark, ki ga obiskuje Chuck Norris se res nahaja na Luni.

Ko vidi Chuck Norrisa od blizu, se kri prestraši. In pade skupaj. Tudi njegova.

Pekel se je v čast Chuck Norrisa pobratil s Texasom.

Chuck Norris je vedno brcal profesorje v rit. Le tako ni izgledal kot prilizovalec.

Zatemnjene šipe na pick-upu Chuck Norrisa pustijo svetlo notranjost avta in zatemnijo ves ostali svet.

Chuck Norris lahko zbriše del Wordovega dokumenta z normalno radirko Staedler.

Lp, Gomi

20 oktober, 2011

IZTOK PUC, POČIVAJ V MIRU

Spet moram na blogu pisat o smrti enega od svojih idolov v mladosti... :(

Iztok Puc je to nedvomno bil. Skupaj z Rastkom Stefanovićem in Stefanom Lovgrenom tvori trojico rokometašev, od katerih sem se z preučevanjem njihovih iger največ naučil.
Ne morem reči, da je bil Puc boljši ali meni na kakršenkoli način bolj priljubljen od ostalih dveh. Toda bil je Slovenec, kar vseeno šteje. In velik del svoje kariere je namenil igranju v Sloveniji in tudi za slovensko reprezentanco, čeprav bi (je) lahko igral kjerkoli in za kogarkoli. Bil je eden najboljših igralcev na svetu in nikoli ne bom pozabil trenutka, ko me je sprejel na svoja kolena med polčasom tekme Izola:Celje pred cca. dvanajstimi sezonami. Takrat se je celotna ekipa mlajših dečkov, v kateri sem igral, slikala s Celjani in vsak od nas je sedel na enem izmed njih. Jaz torej na Pucu. In še danes sem PONOSEN na to, kajti takih srečnežev verjetno ni veliko.

Iztok je bil velika oseba, priljubljena povsod, kjer je pustila svoj pečat. In tudi na Obali ga je.

Ne bomo te pozabili!

19 oktober, 2011

RD ISTRABENZ PLINI IZOLA:rk cimos koper 28:27 (10:13)

Kaj naj rečem? V zelo bližnji preteklosti (manj kot pol leta nazaj) sem pisal o magični uvrstitvi svojega matičnega kluba v 1.ligo. Za ekipo, ki igra praktično "za sendvič" je bil to zelo velik uspeh. Pravzaprav izjemen in tistim redkim skeptikom, ki niso verjeli v nas, se jih je letos pridružilo še toliko več. Ki so rekli, da bomo zagotovo izpadli nazaj tam od kjer smo prišli. No...nikoli se ne ve. Prvenstvo je še (pre)dolgo in napovedovati take stvari je zdaj iz vsakega vidika še prehitro. Tudi kvote na stavnicah si niso čisto jasne kako in kaj. Sicer pa so bile za našo tekmo 7,9 : 4 : 1,2.

Tako lahko približno razumete, kakšno presenečenje se je zgodilo. Novinci v ligi s(m)o premagali aktualne državne prvake. V prepolni izolski dvorani. Slavje je bilo zelo lepo, a priznamo, da na kaj takega nismo bili pripravljeni. Soigralci, ki so se borili na parketu so si sicer obetali nemirno nedeljo, a so računali na to, da bodo ponedeljek pričakali v posteljah brez pretiranih vprašanj, zakaj so ostali brez obeh točk. Ker so igrali proti ekipi, ki je 3 dni pred tem dosegla zmago v ligi prvakov. Tekmovanje, ki ga Izola pozna samo iz televizije. Za katerega sploh nima primerne dvorane. Niti financ, da bi se vanj lahko po potrebi prijavila, kaj šele, da bi v njem lahko nastopala.

Izola je zmagala in šokirala slovenski rokometni svet. Koprčanom pa ni veliko jasno in mesto je kar nekam bolj žalostno, kot v tednih prej. Jaz pa hodim okoli ko veliki, in upam da bom kje zagledal koga poznanega od tam. Za zdaj neuspešno.

Več o tekmi med drugim na: http://www.rdizola.si/index.php?page=news&item=3&id=129http://www.rdizola.si/index.php?page=news&item=3&id=129

Zadnja minuta vse pove. V glavnem: še enkrat se je pokazalo, kje je rokomet doma. V Izoli prav gotovo. Lako je biti svetac kad ti je Bog otac. Res je. Ali....




Lp, Gomi#9

18 oktober, 2011

Ko ima Luka god...toda to še ni vse!!

Nikoli nisem pretirano praznoval godov (goda, godu?). Nikoli nisem čakal Godota. Ampak saj to sem že omenil. Čeprav se na svojega rad spomnim in 16.avgusta poizkušam živeti še lepše kot sicer.Tudi to je rednim bralcem že znano. Pa še kar težim s tem godom a?:) Blog sem nameraval napisati že nekaj dni in slučaj je prinesel to, da blog pišem prav na dan Lukovega godu. Čeprav se na to do sedaj sploh nisem spomnil. Dejansko. Ampak to še zdaleč ni vse.

Situacija je rahlo kritična. Od mešanja pestila v terilnici in pateni v zadnjih dneh se mi je naredil žulj na desni roki. Moški kolegi (pa tudi ženske kolegice, zakaj pa ne?) bi glede na obliko vsega skupaj lahko pomislili

tudi na kaj drugega, a razlog je zgoraj naštet in prav nič drugega. Khmhm. Toda to sploh ni vse!
Poleg tega imam rahle prebavne motnje, kar bi lahko pripisal prevelikemu relativnemu deležu nekvalitetnih proteinskih živil v mojem dietetičnem vsakdanu.  To sem sedaj povedal kot veliki stručko, a sem nad najnovejšo interpretacijo rdeče kapice ostal preveč navdušen, da ne bi avtorja vsaj malce oponašal.
In tudi to še ni vse. V lekarni delam kot živina, danes sem ob odsotnosti svoje predrage sodelavke Žive (izpit) moral sam poskrbeti za skoraj dvakrat več dela, kot ga sicer imava v povprečju skupaj. Kratek izračun pove, da sem delal skoraj štirikrat več kot ponavadi. Kmalu bi doživel svoj konec in res dobro, da dobimo kot staff razne imunoglukane, vitamine, čaje, sirupe, paracetamole ipd. za male pare. Če ne bi že zdavnaj obležal, vsaj občutek mi tako pravi.
In tudi to še ni vse!!
Če ne grem spat v naslednje pol ure bom jutri spet nenaspan in posledično rahlo siten cel dan. Živa sicer pride nazaj, a zdaj ko v lekarni vidijo koliko sem sposoben narediti (kao dej, za boljši blog sem to moral napisat) bodo morda od naju zahtevali čudeže. Sicer pa se že veselim jutrišnjega vnovičnega zajemanja receptov s svojo mentorico. Takrat je namreč zelo zabavno, ker falim vsako drugo potezo.
In tudi to še ni vse!!
Ljubljanski maraton (zame polmaraton) se bliža. Jaz pa še vedno ne vem kaj bom imel oblečeno. Sliši se, kot bi govorila punca pred poroko. Ampak upam si trditi, da je to ena pomembnejših stvari. Seveda bo vse odvisno od vremena, ampak jaz nimam pripravljene verzije ne za sonce, ne za dež, ne za gorko, ne za hladno. Za nič.
In tudi to še ni vse! Prav tako ne vem, kaj bom letos poslušal na iPodu. Lanska glasbena lista je bila dokaj posrečena. Čeprav je dejstvo, da je bil sicer odličen komad Eaglsov (spodaj zalepljen) velika napaka za zadnjih par kilometrov. Želel sem si jo pred tem, ker so bile okoliščine pač take. Hvala bogu jo je dovolj zgodaj prekinil Gunther s seveda dosti bolj šupkastim komadom. Upam, da bo letošnji seznam podobno "dober" in da bom razdaljo pretekel še hitreje kot lani (sicer pa še en blog o tem sledi).
In tudi to še ni vse!!
Za petek je napovedan konec sveta. Zato bom še jutri (ali pojutri) objavil Najnovejše o najmočnejšem. Da slučajno ne bodo oktobrske končale v njegovem finalnem udarcu. Jaz vseeno upam, da se nas Chuck Norris usmili, nenazadnje ga imamo zelo radi in smo v bistvu njegovi prijatelji. Ko ga srečamo zunaj mu damo roko in mu rečemo: "kje si stari?!". Kaj ne da?

To je vse.

Vendar če boste preberali naslednji blog... potem tudi to še ni vse!!...



Lp, Gomi

04 oktober, 2011

In potem se čudimo

o...če je na cesti toliko mrtvih...



Dopuščam možnost, da je to res ekstremen primer. Ampak na koncu koncev smo vsi ena vrsta.

Jao Bože!

Lp, Gomi

02 oktober, 2011

Praksa in komentar bralke

Bralka bloga mi je danes omenila, da sem nesrečen na praksi. Da to sklepa iz mojih prejšnjih objav.
No, tega jaz nisem vedel.
Počutim se namreč zelo srečnega in mislim, da imam zato veliko razlogov. Sploh kar se prakse tiče.

Slaba četrtina je namreč že mimo!;)
Šala, v kateri pa je nekaj resnice..

Ne ne, res, lekarništvo mi je v tem mesecu postalo precej blizu.

Danes je bilo na obali 28 stopinj. Pomisli stari!

Lp, Gomi

30 september, 2011

Kot igra biljarda

Gre zgolj za enega tistih večerov, ko po napornem dnevu, polnem tega in onega uspeš priti do svoje urice tišine. Ko gredo ostali sostanovalci spat in ko ostaneš sam s svojim iPodom. Ker z njim lahko na glas poslušaš glasbo preko slušalk in to ustvari prijetno vzdušje. Biti v svoji sobi v Izoli sicer niti približno ni tako intimno kot v znamenitem ljubljanskem kotičku. Vseeno pa je "zlo fajn", kot bi rekli v Celju.

Pred nekaj minutami smo se preko skypa pogovarjali s kolegi. Pretežno neumnosti. O nogometu, faksu, avtih in puncah. Tako kot ponavadi. Ena tema je prehajala v drugo in v bistvu nam ob tem ni dolgčas tudi ob večkrat predebatiranih naslovih.
* ravnokar sem dal v usta tabletko prehranskega dopolnila za povečanje odpornosti...ker jo pač imam tu pred sabo. In ker tiste za izboljšanje inteligence nimam zraven, da bi lahko izbiral.

In tudi ti kolegi so šli spat. Zato je tu moj prijatelj Blog, ki me nikoli ne zapusti in je pravzaprav z mano vedno kadar hočem in ponavadi sem jaz tisti bolj nesramen, ki se mu ne posveti dovolj.

Teden je minil v znamenju merjenja pritiska. V o.b.alnih le.karnah Koper smo ta teden (še traja) imeli teden odprtih vrat in moja naloga je bila merjenje pritiska še tako zanimivim pacientom.

Nekaj cvetke (jih je še več, nekatere so se večkrat ponovile) so tukaj:
1. Gospa meni: "Gospod doktor, ...."...
2. Gospa meni:"To ni prav, aparat vam ne dela". Čez 15 minut meritev ponovimo, spet ima zelo slab rezultat, medtem ko imajo vsi okoli nje pričakovanega. Gospa prizna: "Jooj, gotova sem. Bo treba malo bolj zdravo začet.živet".
3. Gospa polna pričakovanj vstopi v lek.arno: "A samo do enih meritee? .... Aha, holesterol in sladkor do enih. No dobro ajde, si bom pa izmerla pritisk."
 4. Jaz: "Gospod vaši rezultati so zelo dobri... jemljete kakšna zdravila za zniževanje pritiska...?"Gospod začne naštevati, jaz pišem... in mu mirno povem: "Kar tako naprej jemljite, ker vam pomagajo".
5. "Gospa meni: Jemljem zdravila za znižanje holesterola, ampak imam zdaj vredu holesterol... lahko neham jemat....?" ... Jaz: :".... ne."
6: Jaz: "vi pa imate kar povišan pritisk. Ste kaj živćni zdaj?"  P: "ja, sem ja, sem ravnokar prišel od doktorja..."
7. "Uff, sem se zmanjšal. Imam 176 cm, mel sem jih pa 181!!!" jaz: "kdaj?" On: "ufff, 20 let nazaj".

V tej igrici sem se ta teden v štirih različnih lekarnah pogovarjal s preko 200 pacienti. Najboljše mi je bilo, ko mi je bila po prvih petdesetih jasna že večina vzorcev. In lepo se počutiš, ko ti nekdo nekaj prične govorit, in zavedajoč se, kako se bo zgodbica končala mirno počakaš da pove do konca, ter mu razumljivo razložiš, kako in kaj. In še posebej upokojeni ljudje so tisti, ki se radi pogovarjajo in ti povejo še kakšno zanimivo stvar, za katero se pač potrudiš prisluhnit, čeprav te ne zanima najbolj.

Drugače pa sem zelo utrujen. Jutri je sobota in spet delam. Še v peti lekarni v dvajsetih dneh dela. Niso lahke. Odbijam se po obalnih mestih kot kuglica, in kamorkoli grem (kjerkoli hodim), za sabo pustim določeno sled, določeno razdejanje.
Biljard. Po slovensko tako rečemo, ne? Angleži mu vmes dodajo še eno črgko L, sosedi v Trstu pa mu rečejo billiardo.

Danes sem tako s kemičnim svinčnikom ponesreči popisal eno bolj znanih in wannabe pomembnih Izolank. Po beli majici. In to na precej ženskem mestu. Pa si vi mislite. Pokvaril sem tudi en aparat za merjenje pritiska. Kar pa ni popolnoma moja krivda in mislim, da bodo serviserji hitro ugotovili, da ga pravzaprav enostavno nisem znal več usposobiti....

...
To je več ali manj to. Čeprav mi je jasno, da se v prejšnjem stavku milo ( =/= žajfa) rečeno lažem. Ampak bo kmalu polnoč in z njo mesec vinotok. Jaz pa bi ga rad dočakal v postelji. Kot črna krogla osmica, ki se na koncu od roba odbije v željeno luknjo in tam dočaka novo igro.

 Lp, Gomi

29 september, 2011

Umrl je Lojze Slak

Usoden je bil kostni rak. Ampak to sploh ni pomembno. Bil je eden največjih slovenskih glasbenikov in eden tistih, ki so neizmerno zvišali pripadnost slovenski zastavi. Njegove so poznali vsi.... tukaj ni bilo tistih vmesnih cincanj mincanj, ko nisi točno vedel, kako gre naprej. Pa čeprav si spil že nekaj cvička (kar velikokrat si, priznajmo si), besedila nikoli nisi pozabil. In tega, ko si to prepeval dan prej si se dan kasneje vedno spomnil! .
Nepogrešljiv fenomen na vsaki pravi fešti za mlade in stare. Do osemdesetega leta je ustvarjal in po celi Sloveniji navduševal s svojo dobro voljo in stasom. In čeprav je del njegove glasbe poimenovan kot "goveja glasba" (dejstvo je, da si tega nismo zmislili na primorskem), je jasno, da je v bistvu kot dobra goveja juhica, ki zapaše prav v vsakem trenutku.
Lojze, hvala za vse lepe trenutke, ki jih brez tebe ne bi bilo. Tudi moji otroci te bodo poslušali.

Čebelice farmacija version:



V dolini tihi! :)




Zdaj pa pojdem po dekle, tja daleč pod Gorjance...



Gomi

25 september, 2011

Koliko ste letos porabili za počitnice?

V celoti gledano - koliko nameravate letos poleti porabiti za počitnice? sem vas fprašal na začetku poletja! Odgovorilo vas je 24, kar ni ravno ne vem kako spodbudna številka (pričakoval sem okoli 100 odgovorov), ampak v redu... četa mala, oda brana! Al?

Zgolj četrtina je pokazala malo zanimanja za dopust oz. drugače povedano, ni bila pripravljena dati več kot 200 € za počitnice. Ali pa tega denarja sploh ni imela. Je** ga, bit če bolje!

Za dokaj poceni počitnice (200 - 500 €) ste se odločili štirje. Bo že veljalo, kar pravim: raje dam dosti in uživam, kot da dam manj in se nimam dobro. Če je tako sem raje v prvi skupini, se sprijaznim in denar "investiram drugam". Ker se tega načela strogo držim si nisem mogel kaj, da ne bi pristal v 3.skupini. 

2 meseca slovenske, deset dni hrvaške obale ter pet dni slovenskega road-tripa enostavno težko spraviš v prvi dve skupini. A mi ni žal, glede na doživeto sem odlično prišel skozi.

Slaba tretjina pa si vas je kar privoščila. 1000 € ni tako majhen denar in če ne delate oz.dobivate dobro štipendijo (torej, če niste pridni), se le zahvalite staršem. In prav je, da vam za take stvari posodijo! ;) 

Komentar na vse skupaj: Slovenija se je izvlekla iz krize in ni logično, da je vlada padla prav sedaj! 

In še rezultati:

Bom doma oz. manj kot 200 €.
  6 (25%)
200-500 €
  4 (16%)
500-1000 €
  7 (29%)
Več kot 1000 €
  7 (29%)

Aja! Tudi jaz sem priden! Kar pa še ne pomeni, da sem škrt! Šparam za "čez Severno Ameriko". Bi šel kdo zraven?

P.S. Je smiselno, da grem čez lužo preden stopim na vrh Triglava? Mogoče bi bilo o tem potrebno še razmisliti. Izgovor, če potovanje propade imam. Triglav bi pač moral imeti prednost. Letos mi spet ni uspelo :(
Morda drugo letoooooo.....bi šel kdo zraven #2?

Đoni KEŠ!


LP, Gomi

24 september, 2011

Lekarna v Piranu, terminalni bolnik in elastomerna črpalka

Priznati moram, da se moja (oz. najina, glede na to da izkušnje na praktičnem usposabljanju vsak dan delim s kolegico Živo) mentorica vsak dan zelo potrudi, da nama naredi prakso čimzanimivejšo in pestro. Delavno in sproščeno hkrati. V koprski lekarni vendarle ni tako slabo, kot sem na začetku pesimistično pričakoval. Dobro, ostaja grenak priokus zaradi vsakdanjega jutranjega trpljenja, ko vožnja do Kopra traja veliko preveč, a za ne preveč prazen kozarec poskrbi odličen team, ki ga imam v koprski lekarni. Kljub temu, da sva velikokrat tudi v breme tamkajšnjim redno zaposlenim, od direktorce do čistilk (s spoštovanjem do njih in do vseh "vmes" nenaštetih), so ti do naju potrpežljivi in nam z veseljem razkrijejo skrivnosti slehernega lekarniškega kotička. Ki jih niti ni tako malo in kolikor slišim smo glede tega pred večino kolegov v prednosti. To vendarle pomeni, da sva pridna delovna sila, da jim prideva velikokrat še kako pravi.
Izdelava magistralnih zdravil s pisanjem signatur, vpogled v galenski laboratorij, branje receptov, izdaja zdravil in svetovanje ob merjenju krvnega pritiska, pa pri študentih izredno "popularen" (to baje na začetku vsi delamo) sprejem pošiljk in zlaganje škatlic tja kamor sodijo. Preverjali smo terapije in kontraindikacije pri bolnikih, ki jemljejo več zdravil, preverjali maksimalne odmerke za otroke in tako naprej. Vmes pa še malce beremo o raznih temah.
Ni nam tuje tudi preverjanje rokov trajanja, evidence: temperatur, vlažnosti, A-testov kemikalij, analiz rastlin in podobno. Poslušali smo tudi že potnike, ki so reklamirali razna prehranska dopolnila...Delali smo že vse to in še več, minilo pa je komaj petnajst dni dela.
Naredili smo res veliko, a se včasih zgolj smejiva drug drugemu, ko ne veva tega, ne veva onega. Enostaven dokaz: še vedno ne vem, v katerem predalu posamezne blagajne so točno lekadoli. Približno vem, toda ko ga odprem skoraj vedno zgrešim. Kar se v farmaciji naj ne bi dogajalo. Približno, skoraj, tu nekje...toda kaj? Bo že.

No, to sredo smo doživeli enega izmed bolj zanimivih dni. Mentorica se je z nama ob 11.00 odpravila iz Koprske lekarne v Piran. S službenim avtom seveda. Kot se za resen javni zavod spodobi, sem pomislil.
V Piranu parkiramo v garaži in se ob morju, s sončnimi očali na glavi sprehodimo proti Tartinijevemu trgu (tam je lekarna, op.a). Na izzy.
Naloga dneva:narediti elastomerno črpalko - medicinski pripomoček, ki vsebuje določeno zdravilo, namenjeno intravenski aplikaciji. V našem primeru (žal pri večini tovrsntih bolnikov) so bili na receptu med drugim napisani anestetik in opioidni analgetik, kar je največkrat primer terminalnega bolnika, ki si z visokimi dozami tovrstnih zdravil lajšajo zadnje mesece življenja. Po dolgi teoretični in praktični aseptični pripravi pa je tik pred resnim začetkom izdelave v lekarni zazvonil telefon. Poklicala nas je sorodnica bolnika, ki je povedala, da bolnik omenjenega zdravila ne rabi. Kaj to pomeni (bo doza naslednjič višja?) in ali je bolnik danes sploh še živ žal ne vem, toda dejstvo je, da v vsakem primeru ne pomeni nič dobrega in priznam, da me je v tistem trenutku zelo dobro stisnilo v srcu. Ker na kaj takega res nisem bil pripravljen. Ker sem bil pripravljen narediti nekaj dobrega za sočloveka. To/tisto naj bi mu pomagalo, kar naenkrat (šlo je res za sekunde) pa ne pomaga več. "V bistvu smo šli zastonj v Piran?"...

Kasneje sem zmedeno napolnil še nekaj kočljivih vsebnikov in se z ne najbolj razčiščenimi mislimi odpravil proti domu.



Več anekdot kmalu ... Drugi teden jih bo sigurno veliko!

LP, Gomi

18 september, 2011

Druga polovica septembra...



Na obali dežuje. Po dolgih dneh sonca in neverjetno visokih temperatur za september (poletno, res) je tukaj najbrž pričetek jeseni. Ne še tiste prave, kajti temperature bodo še vedno solidne in nikoli se ne ve, če se ne bom šel še kdaj kopat. Vprašanje je, koliko se bo morje ohladilo, ma dokler ne gre pod 21,4239 °C možnost za kopanje obstaja.

Ta vikend nisem mel veliko prostega časa. Malo sem žural. Malo sem se ukvarjal s športom.
Tako, da nisem imel niti pretiranega dela. :)

Izola je dosegla prvo zmago v 1.A ligi
Več na http://www.rdizola.si/index.php?page=news&item=3 .

Fajn se mamo!

Jutri pa nekaj minut čez sedmo spet v Lekarno Koper. Raje bi delal v Izoli ....

Lp, Gomi

10 september, 2011

Najnovejše o najmočnejšem #32

Najnovejših že kar nekaj časa ni bilo slišati, a je Chuck Norris tudi v poletnem času poskrbel za sočne najnovejše!

Chuck Norris lahko prehiti ferrarija, ki divja s 310 km/h z motorčkom, ki gre 49 km/h.

Ko se Chuck Norris zadere v kanjonu, mu odgovori Umberto Eco.

Chuck Norris je večni optimist. Vedno vidi pokopališče na pol polno.

Znameniti Trg čudežev v Pisi se tako imenuje, ker je Chuck Norris enkrat šel mimo, brez da je kogarkoli ubil.

Chuck Norris v Kinder jajčku najde nova jajčka, polna jajčk, ki so polne Chuck Norrisov, ki odprejo druge Kinder jajčke, polne daril!

Chuck Norris te lahko ubije z masažo srca v obratni smeri.

Samo dve človeški deli so vidni iz vesolja. Veliki Kitajski zid in pick-up Chucka Norrisa. Tudi ko je zaklenjen v garaži.

Vžigalice Chucka Norrisa se vžgejo dvakrat.

Chuck Norris se je odločil narediti si hišico, kjer bi preživel nekaj dni poletnega relaksa. Tako se je začelo uničenje Amazonskega gozda.

Chuck Norris lahko kliza tudi pri ročnem (namiznem) nogometu.

Chuck Norris lahko piše SMS sporočila na touchscreen, tudi če nosi boksarske rokavice.

Chuck Norris je preobrnil Mortal Kombat s Kenom iz Street fighterja.

Pes, ki laja, ne grize. Chuck Norris tudi če ne laja, grize.

Chuck Norris lahko pri tetrisu polaga kose po diagonali.

Chuck Norris, ki si v Texasu,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v Teksasu, tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo, da bi gledali film Stevena Seagala,
temveč reši nas tudi Jean Claude Van Dammeja.
Amen.

Lp, Gomi

Konec letnega dopusta.

Dobro, čas je za novo objavo. Pravzaprav je bil čas za to že davno, 10 dni nazaj. Ampak se nekako nisem znašel na blogu ob svojem študijskem neuspehu, prebavnih težavah, živčnih motnjah ter pestremu dnevnemu in nočnemu (žal le izjemoma) delavniku. Čas je, da podam nekaj mnenj na preteklost in sedanjost, o prihodnosti tako ali tako ne vem kaj dosti.

Mnenje o faksu:
Najprej naj povem, da sem drugo polovico avgusta živel za rokomet in za učenje zadnjega izpita, Klinične kem - ije. Po neuspešno odpisanem izpitu v maju sem bil odločen, da to ne bo prvi izpit, ki ga bom padel dvakrat, zato sem se v vročih dneh trudil kolikor se je le dalo. Zaman. Izpitni rok je bil po mojem okusu spet nabit z triki in iskanjem neznanja, dlak v jajcu in še česa, zaradi česar je bilo točk premalo, veselja ob rezultatu pa prav tako. Moram priznati, da sem sicer že po odpisanem izpitu videl kam pes taco moli, ampak vseeno je ob potrditvi, da kljub trudu nisi storil dovolj, občutek precej grenak. 



Mnenje o rokometu:
Rahel izgovor iščem v tem, da sem teden pred izpitom 4 dni preživel na pripravah v Krškem, kjer mi žal ni uspelo predelati več kot 10 slajdov in morda je bilo to odločilnega pomena.
Sicer pa sem kar se rokometa tiče precej v letih. Mogoče bom kdaj napisal zelo dolg blog tudi o tem, a dejstvo je, da počasi razmišljam o koncu. Rokometno društvo Izola po novem kaže večjo resnost kot jaz in hitro se lahko zgodi, da ne bom dohajal več, interesa nadaljevati drugje pa nimam. Za zdaj še treniram vsak delovni dan, kljub temu pa nisem v kadru za 1.krog 1.A lige, ki ga moji soigralci danes pričenjajo v Ribnici.

Mnenje o praksi:
Od ponedeljka vstajam okoli 7.00.. Žal sem eden redkih, ki prakse ne opravlja v kraju, kamor se je preko fakultete prijavil, vsaj za zdaj še ne. Jutranja vožnja v Koper je prava muka (gneča, vse stoji...) in upam, da bom čimprej dobil pooblastila, da lahko pričnem z delom v izolski lekarni. Nenazadnje - lekarna je lekarna, in če se lahko opravlja prakso v Krmelju (predmestje Šentjanža, čeprav Šentjanž ni mesto....), bi jo tudi jaz lahko v Izoli. Al ne?
Na praksi "dogaja ful in ne dogaja nič" hkrati. Čakam odgovornejše in zahtevnejše naloge, za zdaj spoznavamo zdravila in verjetno je tudi prav, da sva s kolegico Živo pričela s tem.
V Koper dvakrat tedensko prihaja tudi ogromna turistična križarka, kar v lekarni povzroči ogromno gužvo turistov, rahli kaos in nervozo vseh zaposlenih. Ti potniki majo vsi nek problem! Pa ne morem verjet!

Mnenje o prvenstvu v košarki in napoved:
Ne vem kaj bi rekel. Veseli me, da je gladko izpadla Italija. Slovenija me je za zdaj razočarala, za ocene posameznikov pa mislim, da še ni čas, čeprav sosed misli drugače. Zmage proti drugorazrednim ekipam pač niso dovolj, da bi lahko rekli, da je prvenstvo za zdaj uspešno. Proti obem dobro rangiranim, nominiranim, favoriziranim in dekonzerviranim reprezentancam smo izgubili. Dobro smo se držali ampak kar šteje so točke. V četrfinalu, kamor se bomo po zmagi proti Fincem zagotovo uvrstili, bomo igrali proti Francozom in Špancem. In izpadli. Borili se bomo za mesta od 5-8 kamor tudi sodimo. In če bomo tam dobro igrali, bomo na koncu lahko tudi ponosni. Fantje, držte se!

Mnenje o nogometni reprezentanci:
Pričakovano. Nismo dovolj kvalitetni. Koren in Novakovič sta največja dolžnika in bosta najbrž zgolj še enkrat igrala v Slovenskem dresu. Vse kar bo več bo napaka.

Skratka... hvala bogu je vikend. Upam, da si bom malce spočil, čeprav dosti poležavanja ne bo. Danes bom pomagal rihtat barkico, za jutri pa še ne vem. Toliko boljše. Mogoče Na Izzy. Čeprav bom najbrž moral poslušati zgodbice o 11.septembru, teoriji zarote, terorizmu, Bin Ladnu, American Airlines in še čem.

Malo poletne sekadice



V torek zvečer sem nedosegljiv. BARCELONA:MILAN.

Lp

16 avgust, 2011

Letni dopust

Oglašam se, ker imam danes God. Tako kot vsi Roki! Iskrene čestitke, soimenjaki!

Pred dnevi sem prišel iz letnega dopusta. Bilo je lepo, več o tem v septembru.
Blog pa je na mesečnem dopustu do 30.avgusta. Takrat se oglasim. Takrat bo znano več. Veliko več. Najnovejših o najmočnejšem. In še česa, prav gotovo!

Lep poletni pozdrav (baje, da prihajajo še toplejši dnevi) in hvala, ker me vsake toliko "pre"berete!


30 julij, 2011

Do Prevlake in nazaj

Kolega Marin Medak je v sredo skupaj z Galom Jakičem pričel veslati od Prevlake proti Savudriji. Veslata v kajaku dvojcu, kar je glede preveslanja celotne hrvaške obale prvi tovrstni podvig sploh.

Njuno veslanje lahko spremljate na spletni strani http://www.transatlantik.si/ in na http://team-jakic.com/blog (če imate raje angleščino).

Oba veslača sva v Opel Corsi do Prevlake pospremila Maja in jaz. Marin me je prosil, če lahko grem z njim, saj je rabil nekoga, ki bi avto pripeljal nazaj, jaz pa sem rekel, da tudi za nazaj obvezno rabim družbo, zato nama je "uspelo" (ni bilo težko) prepričati Majo. Tako smo odšli dol v štirih (dobro smo se stiskali), s kajakom na strehi. Ampak smo še mladi, kar pomeni, da nam ni bilo težko. Pot je bila dolga in polna smeha, zato je dobrih deset ur minilo dokaj hitro.

Z Majo sva preživela še dva dni na Hrvaškem, kjer sva uživala v Cavtatu in v Dubrovniku.
Slike sledijo enkrat do jutri zvečer, zdaj pa grem na en dober zrezek...

Lp, Gomi

Na poti



Cavtat

Dubrovnik

Ločeno zbiranje odpadkov

Če me spomin ne vara, nisem v rani mladosti nikoli ločeval odpadkov. Smeti so bile smeti. In ko je kdo v hiši zaukazal "vrži v smeti" oz. "to je za v smeti", je bila posledica jasna: odprl sem omaro pod umivalnikom in vrgel odpadek v takoimenovani koš za smeti (od tu naprej imenovan koš). Vse lepo in prav. "Odnesi smeti" je bil drugi ukaz. Vzel sem koš v roke, ga odnesel do kante za smeti (pojmoval sem jo kot nekaj, kar je večje od koša in manjše od kontejnerja), kamor sem odvrgel zavezano vrečko iz koša za smeti. Potem so prišli smetarji in to kanto izpraznili v velik in zelo glasen tovornjak, ki je povrhu vsega vozil še v rikverc in pri tem tečno piskal. Tako smo vsi vedeli, kdo je v ulici. In navdušeno ugotovili, da iz kante čez pet minut ne bo več smrdelo po pokvarjenih ribah ali prekuhanem paradižniku. In nošenje smeti "ven" je postalo prijetnejše opravilo..

Ja, tako je bilo v rani mladosti, tako.

V Izoli ločujemo odpadke dobrih deset let. Pa smo še vseeno tista obalna občina, ki ima glede ločenega zbiranja odpadkov najdaljši staž. Vsakih dobrih sto metrov (od oka) so postavljeni trije manjši kontejnerji (pravijo jim tudi ekološki otočki, pa ne morem verjet ... glede na velikost bi jih lahko imenoval tudi velike kante za smeti ... v nadaljevanju kontejnerji)....V enega smo metali steklo, v drugega papir, v tretjega pa plastenke in pločevinke. Tako je pisalo na njih. Tudi odprtine v njih so bile namenjene bolj kot ne temu. Da "flaše" različnih tipov enostavno vržeš skozi okroglo luknjo, papir pa skozi pravokotno odprtino v stilu poštnega nabiralnika. Doma nismo imeli nikoli posebnih košev za smeti. Bil je eden. Večje "flaše" različnih tipov smo, če je le vreme omogočalo, po raznih večjih kosilih itd. redno nosili v za to namenjene kontejnerje. Vse ostalo je šlo v generalne odpadke, vključno z večino papirja (razne večje kartone ipd. sem se vseeno potrudil zmečkat in jih vreči v kaselc kontejner za papir. Če sem pošten v Ljubljani nikoli nisem ločeval. Dobro, če sem imel za vreči račun v smeti in sem izbiral med tremi kontejnerji sem sevedal izbral tistega za papir, a smeti od doma sem enostavno vrgel med generalne odpadke. Danes, ko je ločevanje odpadkov že tako uveljavljeno, me je ob tem kar sram. Ampak meni je bilo tako enostavneje, odpadkov ni bilo veliko (v stanovanju sem bil zadnja leta pretežno sam) in nisem videl velikega smisla, da bi odpadke striktno ločeval. Sedaj je malce drugače, počasi dojemam, da je to vendarle smiselno, higiensko ter varčno in učinkovito.
"Dobro", si rečem. Bom pač ločeval, tako kot počne 90% osveščenih in ne brezbrižnih (brezbrižno je lepša beseda za jebivetrsko) ljudi. Še posebej, ker smo v Jagodju dobili novejše kontejnerje z novimi slikicami. Pa začnimo s primerom:

- V omari se v kotu skriva Riž s pretečenm rokom trajanja. Kakšno leto. Dejmo reči, da bi bil še užiten, glede na to, da se nahaja v skorajda popolnoma suhem okolju. Po naše bi lahko rekli, da je mikrobiološko stabilen op.a. ;) Vseeno se v skladu s prehranskimi smernicami odločim, da ga ne bomo skuhal. V starih časih, bi vrgel škatlo v koš za smeti, te smeti v kanto in tako naprej.
Danes odprem kartonsko škatlo in vidim, da se v plastični (kaj je tisto sploh plastika, ali pač ni?) vrečki nahaja nekaj biološkega. Vrhunsko. Odprem vrečko, hvala bogu ne zasmrdi (morda bi bilo dobro vseeno skuhat? ;) ), vržem rižeke v bio kontejner (ja, tudi tega imamo po novem), plastično vrečko v plastiko, ter karton v papir. Good boy.
- Primer 2: Stopljena čokolada od piškotov v kartonski embalaži domačice. Ne vem, verjetno bi jo moral oprati ter folijo, ki je notri, ločiti od kartona. Ne verjamem, da je kontejner (zbiralnik?) za papir namenjen foliji, še manj pa ostankom čokolade. Gomi se sprašuje pred kontejnerjem kaj naj naredi. Pogleda levo in desno, nikjer nobenega - celotna embalaža konča v kontejnerju za papir. Priznam. Sem v prekršku?

Primerov je seveda še sto in sto. Vsak dan kakšen. Bi moral papirček od plastenke strgati dol iz nje? Moram počakati na kakšno hujšo nesrečo, da darujem njen pokrovček?

Seveda pa so kolegi na komunalah iznašli tudi izhod v sili, ki sem jo, kot sem že omenil, redno prakticiral v prestolnici. Čeprav ni bilo sile. Kanta za smeti pred vsakim gospodinjstvom. Na njej piše "Ostali odpadki". Pa še bližje je kot kontejnerji. In ko sem res v dilemi, vržem odpadek tja. Ampak obljubljam, da bo tega čimmanj mogoče. Kaj pa mi drugega ostane?

LP, Gomi

25 julij, 2011

Najboljše v minulem mesecu

3.mesto

Don Omar - Danza Kuduro (Naber - Pleši pleši črni Đuro)


2. mesto
Fran Milčinski Ježek - Srček dela tika taka ( Mr. Hedgehog - Listen to my heart (when he's calling for you))


1. mesto

Big foot mama - Mat'r je mr'z (Mother Foother - Colder than ice)


Tako, pa smo na koncu. Priprave so začele. Grem na trening. Kje bo kje?
Mat'r je mr'z!

Lp, Gomi

24 julij, 2011

Plesati na soncu, mysterious girl ?

1995:


2005: 


In če je vse res?

Lp, Gomi

Najnovejše o najmočnejšem #31

Chuck Norris je tako virilen, da je med svojim zajtrkom oplodil sobarico, ki je čistila sobo, medtem ko je sam namakal piškot v mleko.

Chuck Norris lahko pusti sporočilo pred piskom.

Mama Chuck Norrisa je ure in ure vadila, kako ponarediti Chuckov podpis.

Chuck Norris je večni optimist. Vedno vidi pokopališče na pol polno.

Chuck Norris je zmagal Tour De France v tanku.

Chuck Norris lahko olupi češnjo. Z motorno žago.

Bog je v finalu svetovnega nogometnega prvenstva dal gol z roko. Za izgovor je dejal: "bila je roka Chuck Norrisa".

Ko je dal gol je Chuck Norris 20 minut oponašal krila letala z rokama. 20 minut kasneje je pristal na Brniku.

Pozimi Chuck Norris vozi  svojega pick-upa z levo roko skozi okno. Desno okno.

Chuck Norris je naučil plesati Michael Jacksona.

Doriana Graya je naslikal Chuck Norris.


Chuck Norris prepreči izgubo vode, s tem da zavozla pipo. 

Ko da Chuck Norris jakno čez lužo, da lahko slednjo prečka ženska, je v jakni Steven Segal. Vedno.

In ne pozabite: Za brado Chuck Norrisa ni lica. Je samo nov krožni udarec!

Lp, Gomi

23 julij, 2011

Za stopničke minulega tedna je malce zmanjkalo ....

Šesto mesto: Hajdi - Naš kuža (Kam te bo odšel?)

Peto mesto: Pitbull - Give me everything (Sviđaš mi se)

In tik pod odrom za zmagovalce ponovno Hajdi - Petelinček (V moji sobi so igračke)

Lp, Gomi

22 julij, 2011

Julijska lestvica #2

Na osmem mestu Neca Falk z Mury the cat....



na sedmem pa zelo seksi Nicole, ki pod kokosom počne kdo ve kaj...



Kmalu na blogu Najnovejše o najmočnejšem ter komentar na ločeno zbiranje odpadkov. 

Lp, Gomi

20 julij, 2011

Pivo in Cvetje 2011 + Farmacevtski summercamp 2011

Obojega sem se udeležil v minulem tednu in na obojem sem se imel vrhunsko.

Zahvala gre predvsem kolegu Marku (letos smo se res malo opustili na VIP-u, da o gledanju ognjemeta iz strehe Laškega kulturnega centra niti ne razglabljam) ter glavnima sodelavcema Davidu in Jerneju, s katerima sem štiri dni preživel skupaj praktično 24 ur na dan. Ni nam bilo težko. V slehernem trenutku smo naredili anekdotico, ki nam bo ostala v spominu kar precej časa. Zahvala tudi Gordanu, Prudi in njegovi Maji, Teji, Katarini, Tasji in Niki za prijetno popestritev malo tu-malo tam družbe. Posebna zahvala bobnarju bobnarske skupine Laško -  Samotu, ki mi je za 15 sekund posodil svoj boben. Zahvala gre tudi Markotovi sestri, ki je glede na pretekla leta pokazala velik napredek v druženju z nami (cca. 2000 % več). Na koncu vendar ne nazadnje, pa tudi zahvala Magdi in Milanu za prvovrstno šolanje in podajanje mnenj, za pijačo, jedačo in potrpežljivo gostoljublje.  

Na taboru je bilo pestro. Ko sem prišel sem v dveh urah spil pol litra špricerja, zmagal v odbojki, nogometu in košarki, potem pa celo spoznal nekaj novih prijateljev. Osebni vrhunec sem doživel drugo noč ob kraji zastave. Res, da je ni nihče stražil, ampak sem vseeno zadovoljen. Dejanje mi je v celoti uspelo prvič.
Zahvale za tabor gredo predvsem Staffu, ki nam je omogočil ekskluzivne pravice na taboru (en obrok smo edini zvezdniško jedli iz plastičnih krožnikov, poleg tega pa je bila cena po mojem mnenju zelo ugodna, še posebej če upoštevamo, da smo imeli povsem enake pravice, kot tisti, ki so/bodo preživeli na taboru vse dni). Zahvale tudi animatorju na bazenu, ki je poskrbel za vrhunsko vzdušje, ter kelnarjem in kuharjem v Pomaranči za prvo pomoč.
Ugotovitev na koncu je bilo precej, največja pa je ta, da smo stari. Mogoče celo prestari. Dobro, to je rekla ena bjonda, ki je bila malo gotova in mi pripisala 35 let...

Poletje se nadaljuje v bolj mirnih ritmih, v prihodnjih dneh pa bom na blogu objavil 10 pesmi, ki so najbolj zaznamovale ta zelo podaljšan vikend. Večino smo poslušali in prepevali v mojem Peugeot superturbobenz 307.0 MHz. Kakšne pa pač ne. Al kako?

Danes 10.Van Halen - Why can't this be love (U ljubav vjere nemam)


in 9. mesto. .Andrej Šifrer - Gorska roža (Nikad ne spavam)


Lp, Gomi

 Nekaj o naših doživetjih tudi na Davidovem Blogu!

12 julij, 2011

En mesec počitnic

Po dolgi zgobi, hudi borbi in slabem znanju na ustnem izpitu lahko zatrdim:
Anal-iza in nad-zor zdrav-il (ne želim si, da študenti najdejo mojo objavo preko googla ob teh štirih mitičnih besedah) ... checked

Tako ostaja samo še en... izpit.

Pred tem pa en... mesec počitnic. Danes iz Ljubljane v Izolo, v petek iz Izole v Laško, potem pa se neuradno govori o 2 nočeh na farmacevtskem taboru v Spuhlji in o neznani destinaciji z najlepšo družbo.  25.julija začnejo priprave, nato pa sledi kakšen teden na hrvaškem morju .... pa se bo mesec počasi že obrnil.

Sam Bog zna, kaj in kako bo v resnici....
Zdej pa pod tuš in damu!

Se javim kmalu. Lp, Gomi

08 julij, 2011

Ko ti zvoni zvonec, ko na drugi strani vrat želijo denar in ko to ni dostava hrane na dom...

Ravnokar (10 min nazaj) mi je na vrata pozvonila ena gospa... tu nekje med 40 in 50 let stara. Ne vem kako je prišla v blok.Izgledala je dokaj slabo... tako no... bolj švoh, pa nič kaj preveč urejeno. Malo nevsakdanje skratka. 
Pa mi začne razlagat in razlagat, govorila je ful hitro. Skoraj nič nisem razumel... nek denar je omenjala, pa sina, pa bus pa tako naprej in tako nazaj, da je zvonila že pri sosedih, pa nič.... Da če jo lahko rešim in tako naprej. Pa da razume, da se ne poznava...

Pol pa sem jo nesigurno vprašal, če torej rabi teh 10 €... pa je rekla da ja. Sem pomislil, kolikokrat nisem dal eura, ko so me za to prosili na Čopovi. Dostikrat dam, dostikrat pa tudi ne, če posebej če so vsiljivi.

Si mislim... "ajde, ji dam, kaj čem zdaj, tle boga čaka...".... 10 € danes niti ni tako majhen denar, obubožal pa tudi ne bom.
Nakar mi reče: "sej denar vam bom prinesla nazaj, samo zdaj ga rabim... računajte tako no, 1 urco nekje...."
Sem ostal še bolj presenečen. Vprašala je celo, kam mora pozvoniti, ko mi ga bo prinesla... Da ni tukaj kak trik vmes in bo sedaj pol Ljubljane vedlo, kje se dobi nekaj denarja?
Ko si nepripravljen si nepripravljen. In jaz sem bil.... v boksarcah na vratih :)

Morda pa ga res prinese nazaj! Me prav zanima...
Čakajoč jo si grem narediti kosilo.

Pa ne morem verjet!



Če bo prišla ali ne, sporočim kasneje.
 _____________________________
16:32
NI (še - ????!!!) PRIŠLA. VERJETNO JE ŽE V AMBRUSU, ALI PA SE POKA V KAŠNEM ZAPUŠČENEM STANOVANJU OB LJUBLJANICI.  Kje je moj instinkt, da prokužim ljudi s prvim pogledom? Kaj mi dela učenje za izpit, nič drugega mi pol ni jasno. Saj ne, da mi snov je. Ampak vseeno.
Jezen sem sam nase. In se tolažim, da je danes sigurno nategnila vsaj še enega. Valda nisem bil edini?!

Ne prašajte me za rundo do septembra!

Lp, Gomi