Pripravljeni...pozor....bum!
Kot že veste sem se minulo nedeljo udeležil ljubljanskega maratona. Štirinajstega po vrsti, zame pa prvega in najbrž ne zadnjega.
Pred maratonom nisem imel posebnih pričakovanj. Ko sem razmišljal na katero razdaljo se prijaviti, sem se odločil za 42 km predvsem zaradi tega, ker mi je ta razdalja predstavljala izziv. Toliko še nikdar nisem tekel, pravzaprav niti približno toliko. Morda sem do sedaj brez postanka pretekel največ kakših 15 km. (K)m gor ali dol. A sem se prenaglil. Dva tedna pred maratonom sem se preizkusil dvakrat v štirih dneh na 10 km, in razdaljo opravil brez večjih problemov. Predvsem kolena so dobro vzdržala, kondicija pa na taki razdalji pri meni ni bila nikoli vprašljiva. Toda mnogo ljudi mi je odsvetovalo tek na 42 km in po prebiranju raznih forumov in izjav znanih tekačev, kakšen napor je to, sem se tudi sam pričel razmišljati o tem, da morda le ne bom zmogel. Pika na i, ali pa i pod piko, je bilo dejstvo, da sem teden dni pred velikim dogodkom zbolel. Gripa, ne vem kakšne vrste, me je za nekaj dni položila v posteljo in mi onemogočila dodatne priprave na tek. Tako sem se dokončno odločil za 21 km, pa še te razdalje sem se počasi začel bati. Pravzaprav sem se bal mraza zaradi potencialne pljučnice, ki naj bi v takih primerih pretila še tako oblečenemu in pripravljenemu športniku z gripo.
Edino, kar sem res izpolnil je dieta pred maratonom, ki naj bi vsebovala veliko hrane, predvsem ogljikovih hidratov. Tako so pašta in rižota gledali skozi ušesa, prav tako energetske čokoladice, ki so zjutraj izginjale v mojih ustih.
Na štartu je bilo precej neznanih a tudi nekaj znanih oseb: tako sem mel drugim videl znanega nekdanjega rokometaša Andreja "muca" Kastelica, sodnika in predsednika ne vem katere protikorupcijske komisije Draga Kosa in še nekatere druge... na ogrevanju sem se dobil s svojim kolegom Kristjanom, ki naj bi tekel 42 km, a podobno kot jaz je bil tudi on skeptičen glede končnega izida. Ob tem naj povem, da sem si sam želel predvsem ostati zdrav po teku (imperativ), pričakovanja so bila pod 2 urami, cilj pa 1:40. Začel sem precej počasi in tako sva s Kristjanom ter njegovimi starši za prvih 5 km porabili pol ure. Tam sem se prvič ustavil za popiti nekaj slane vode (10 sek), pojesti par koščkov pomaranče (2 sek), opravil sem malo potrebo (1 min, res je teklo:)) in odtekel novim dogodivščinam naproti. Kristjana sem izgubil in ga lovil vse do osmega kilometra. Tam sem ga ujel in skupaj sva spet tekla naprej. 10 km sem pretekel v 54 minutah in glede na tempo, ki se mi je zdel bolj švoh sem si mislil, da sem dobro na poti. Kristjana sem po novi "pijači" takrat zapustil in odšel svoj tempo naprej. Toda na 14. km se je začela prava kriza. Od Drenikove ulice pa do Bratoševe ploščadi severno od severne ljubljanske obvoznice se je precej vleklo in pred vstopom na Dunajsko cesto (16. km) se mi je počasi začelo megliti pred očmi. Nisem gledal naprej (fatamorgane) ampak raje v tla, ter si v glavi prepeval pesmi, ki so čez celo pot pridno polnile ušesa skozi slušalke mojega iPoda (hvala ker si bil, majstore!!! Brez tebe bi bila huda. **mwa**). Najtežja odločitev je bila pri Bežigrajskem stadionu, 200 m od mojega doma. Bil sem na 18. km a vseeno v dilemi, ali zaviti domov na pivo, ali naprej proti parlamentu, kjer je bil tudi cilj. Reka zagretih tekačev me je peljala na drugo pot in potem je bilo vse lahko. Zadnji klanec pred Bavarskim dvorom sem "gonil ko majmun", ostala je še zaključna formalnost, ko sem prehitel celo nekaj tistih, ki sem jih na začetku Dunajske nemočno opazoval v hrbet in se čudil. V cilju me je pozdravil tudi župan Zoran Janković, ki pa mu nisem dal ponujene petke, za kar mi je zdaj kar malo žal. Hitro sem pojedel eno banano in popil nekaj vode, potem pa je sledilo raztegovanje, kjer so mišice dobesedno jokale od bolečin, srce in glava pa prepevali od veselja, ker je konec in ker mi je uspelo.
Čas 1:48:59 je zelo soliden čas in z malce več pameti, izkušnjami, treninga, ter malo manj bolezni, bi kaj lahko prišel v cilj 9 minut prej. Morda drugo leto. Poizkusil bom zagotovo. Vsaj danes tako mislim.
Lp, Gomi
30 oktober, 2009
28 oktober, 2009
Najnovejše o najmočnejšem #15
Nekega dne je Chuck Norris vstopil v Hišo strahov in vsi okostnjaki so se uscali od straha.
Chuck Norris je zaslužil milijone med prodajanjem jabolk v Apple store.
Chuck Norris si je enkrat pustil prebirati roko. Vedeževalka je umrla od straha že med razlaganjem uvoda.
Ko Chuck Norris gleda film 4:3 v opciji 16:9, se igralci zožijo in podaljšajo, tako da mu jih ni potrebno gledat moteče zvito.
Chuck Norris lahko dela tačke z surovim jajcem. Brez lupine.
Med dirko F1 se je Chuck Norris ustavil v boxih, ko je bil 16. . Nazaj na pisto je prišel kot prvi.
Chuck Norris je odhajajoč iz bara povedal prijatelju: »Te bom klical v petek«. Od takrat naprej je prijatelju dejansko ime »v petek«.
Pred dnevi so policisti ustavili Chuck Norrisa in ga preizkusili s testom balončka. Chuck Norris jih je napihnil 4 v obliki žirafe, podaril vsakemu agentu eno liziko in se počasi odpeljal. Pijan ko mina.
Ko Chuck Norris zažvižga, k njemu hitro pride njegov pick-up.
Po tem, ko je Chuck Norris prišel živeti blizu Kevina McCalisterja, Kevin ni več zamudil letala.
Po tem ko je na dvoboj izzval Chuck Norrisa, je kapitan Prihodnjik postal kapitan Predpreteklik.
Ko ima Chuck Norris dvojen obraz, stol resnice zgreši dvakrat.
Lp, Gomi
Chuck Norris je zaslužil milijone med prodajanjem jabolk v Apple store.
Chuck Norris si je enkrat pustil prebirati roko. Vedeževalka je umrla od straha že med razlaganjem uvoda.
Ko Chuck Norris gleda film 4:3 v opciji 16:9, se igralci zožijo in podaljšajo, tako da mu jih ni potrebno gledat moteče zvito.
Chuck Norris lahko dela tačke z surovim jajcem. Brez lupine.
Med dirko F1 se je Chuck Norris ustavil v boxih, ko je bil 16. . Nazaj na pisto je prišel kot prvi.
Chuck Norris je odhajajoč iz bara povedal prijatelju: »Te bom klical v petek«. Od takrat naprej je prijatelju dejansko ime »v petek«.
Pred dnevi so policisti ustavili Chuck Norrisa in ga preizkusili s testom balončka. Chuck Norris jih je napihnil 4 v obliki žirafe, podaril vsakemu agentu eno liziko in se počasi odpeljal. Pijan ko mina.
Ko Chuck Norris zažvižga, k njemu hitro pride njegov pick-up.
Po tem, ko je Chuck Norris prišel živeti blizu Kevina McCalisterja, Kevin ni več zamudil letala.
Po tem ko je na dvoboj izzval Chuck Norrisa, je kapitan Prihodnjik postal kapitan Predpreteklik.
Ko ima Chuck Norris dvojen obraz, stol resnice zgreši dvakrat.
Lp, Gomi
26 oktober, 2009
Moji prijatelji - pravi deci!
No, na koncu sem se le udeležil ljubljanskega maratona...ops...polmaratona in ga uspešno pretekel. Več o tem drugič, naj tukaj povem le, da sem imel neto čas (štartna črta-ciljna črta) 1:48:59...
Moj prijatelj Matej je to komentiral tako:
Eh, mi moški....
LP, Gomi
Moj prijatelj Matej je to komentiral tako:
Eh, mi moški....
LP, Gomi
23 oktober, 2009
Poznate otroke, ta male, ki pojejo v'lko merico?!
...so kraji v Sloveniji.....a v Goriških so najboljši. Če imaš občutek in prakso.
Lp, Gomi
22 oktober, 2009
Izjava meseca oktobra
Včeraj hodim po Viču in nasproti mene dva osebka moškega spola...
...pa reče prvi drugemu: "Pa šta ti je ovaj kajmak, a je to dobr?!"
In že smo šli spet vsak svojo pot, pri čemer sem komaj zadrževal smeh.
To je bila izjava meseca oktobra. Izjave naslednjih mesecev v naslednjih mesecih.
Lp, Gomi
...pa reče prvi drugemu: "Pa šta ti je ovaj kajmak, a je to dobr?!"
In že smo šli spet vsak svojo pot, pri čemer sem komaj zadrževal smeh.
To je bila izjava meseca oktobra. Izjave naslednjih mesecev v naslednjih mesecih.
Lp, Gomi
20 oktober, 2009
19 oktober, 2009
Kakšen dan... pa komaj ponedeljek je!?
En lep pozdrav iz sončne a mrzle Ljubljane. Temperatura se v teh urah sicer giblje okoli 10 stopinj, toda matr je mrz.
Mene zebe predvsem zaradi tega, ker sem bolan. Nisem obiskal zdravnika, da bi mi podal diagnozo, a toliko že vem, da si pripusujem gripo. Bolečine v mišicah, šibkost, kašelj, poln nos, pomanjkanje apetita...
Prašičja, ptičja ali "navadna"...ne vem, upam samo da bo čimprej minilo. Za terapijo sem si predpisal precej čaja (zimska pravljica) z limono (askorbinska kislina) in bombone s smrekovimi vršički, ki sem jih danes kupil v lekarni. Z raznimi zdravili (še) ne bom poizkušal, saj situacija še ni tako kritična in če se potrudim, se v ogledalu celo uspem nasmejati. ...šmrkkkkkkkk......
No skratka ta bolezen pride vedno ob nepravem času, tako da mi je prekrižala precej planov za ta teden. Tako denimo ne vem, ali bom šel sploh še kaj teči pred polmaratonom (21 km). Kar se slednjega tiče sem še vedno prijavljen na 42 km, kar je zame točno 2x preveč, tako da že 4 dni poizkušam priklicati organizatorje, a brez uspeha. Vedno imajo zaseden telefon in mislim, da bom jutri šel direktno na Staničevo 41 (Bežigrad), kjer se nahajajo.
Druga stvar, ki zagotovo odpade je Hmeljada, praznik študentske zabave in piva, ki bo jutri na gospodarskem razstavišču. Dobra stvar tega je, da bom prišparal precej eurčkov, ki jih bom lahko zagonil za... v bistvu sem jih že "zagonil"....kupil sem si laboratorijsko haljo, za katero sem odštel približno 23 € in tako bom lahko spet nosil normalno haljo. Ne vem, če ste na tekočem, a sem staro nehote zamenjal s kdo ve kom in ob naslednjih vajah ugotovil, da je premajhna. Danes pa ugotavljam, da niti ne vem več kje je (ta majhna). No ampak kot že povedano, problem je bil pred nekaj urami rešen, študent pa bo priden. Sedanjosti niti ne znam opisat.... rahlo brezvezno. :)
Na poti domov sem se ustavil še na pošti, kjer sem poslal eno napotnico kolegu v Izolo in se odpravil domov. Pri tem sem šel na avtobus #19, ki ima zelo malo prostora med sedeži. Vsedel sem se na prvega, a klasično je na naslednji postaji prišla gor pribl.85-letna gospa. Ob umiku sem se udaril v desno koleno, ki je že tako ali tako v totalnem sra**u. V mislih sem preklel vse po spisku, vzdihovanja pa nisem uspel zadržati in nekateri so me z začudenjem opazovali, kaj za vraga mi je. Ko jih šiša.
Izstopil sem na Topniški in se ustavil v trgovini za nakup limon. Trgovki sem naročil 1 kg, za katerega naj bi odštel 2,5 €. Spet me je nategnila in dala več kot kilo, in hotela 3 €. Ponovno sem klel v mislih....
Uglavnem, danes nič pametnega. Blog sem napisal, da se malo izpovem, tako ali tako sem sam in trenutno nimam kaj delat. Za vse sem preveč bolan.
LP, Gomi
Mene zebe predvsem zaradi tega, ker sem bolan. Nisem obiskal zdravnika, da bi mi podal diagnozo, a toliko že vem, da si pripusujem gripo. Bolečine v mišicah, šibkost, kašelj, poln nos, pomanjkanje apetita...
Prašičja, ptičja ali "navadna"...ne vem, upam samo da bo čimprej minilo. Za terapijo sem si predpisal precej čaja (zimska pravljica) z limono (askorbinska kislina) in bombone s smrekovimi vršički, ki sem jih danes kupil v lekarni. Z raznimi zdravili (še) ne bom poizkušal, saj situacija še ni tako kritična in če se potrudim, se v ogledalu celo uspem nasmejati. ...šmrkkkkkkkk......
No skratka ta bolezen pride vedno ob nepravem času, tako da mi je prekrižala precej planov za ta teden. Tako denimo ne vem, ali bom šel sploh še kaj teči pred polmaratonom (21 km). Kar se slednjega tiče sem še vedno prijavljen na 42 km, kar je zame točno 2x preveč, tako da že 4 dni poizkušam priklicati organizatorje, a brez uspeha. Vedno imajo zaseden telefon in mislim, da bom jutri šel direktno na Staničevo 41 (Bežigrad), kjer se nahajajo.
Druga stvar, ki zagotovo odpade je Hmeljada, praznik študentske zabave in piva, ki bo jutri na gospodarskem razstavišču. Dobra stvar tega je, da bom prišparal precej eurčkov, ki jih bom lahko zagonil za... v bistvu sem jih že "zagonil"....kupil sem si laboratorijsko haljo, za katero sem odštel približno 23 € in tako bom lahko spet nosil normalno haljo. Ne vem, če ste na tekočem, a sem staro nehote zamenjal s kdo ve kom in ob naslednjih vajah ugotovil, da je premajhna. Danes pa ugotavljam, da niti ne vem več kje je (ta majhna). No ampak kot že povedano, problem je bil pred nekaj urami rešen, študent pa bo priden. Sedanjosti niti ne znam opisat.... rahlo brezvezno. :)
Na poti domov sem se ustavil še na pošti, kjer sem poslal eno napotnico kolegu v Izolo in se odpravil domov. Pri tem sem šel na avtobus #19, ki ima zelo malo prostora med sedeži. Vsedel sem se na prvega, a klasično je na naslednji postaji prišla gor pribl.85-letna gospa. Ob umiku sem se udaril v desno koleno, ki je že tako ali tako v totalnem sra**u. V mislih sem preklel vse po spisku, vzdihovanja pa nisem uspel zadržati in nekateri so me z začudenjem opazovali, kaj za vraga mi je. Ko jih šiša.
Izstopil sem na Topniški in se ustavil v trgovini za nakup limon. Trgovki sem naročil 1 kg, za katerega naj bi odštel 2,5 €. Spet me je nategnila in dala več kot kilo, in hotela 3 €. Ponovno sem klel v mislih....
Uglavnem, danes nič pametnega. Blog sem napisal, da se malo izpovem, tako ali tako sem sam in trenutno nimam kaj delat. Za vse sem preveč bolan.
LP, Gomi
11 oktober, 2009
Farmacevtska kriza ?
Pozdravljeni. Ura na računalniku kaže 0:29 (bo že res...) in lotil sem se pisanja 317. objave v mojem blogu. Zanimivo kaj? Ne? Pa nič.
Danes bom ponovno malo ocenjeval, česar ste lahko na mojem blogu že navajeni. Morda večkrat kot ocene pišem kritike. Ne vem niti točno, kje je razlika med obema, a se mi tako zdi.
Ljudje velikokrat nekaj naredimo v želji, da bi izpadlo super, a na koncu izpade...kot da bi izpadlo iz aviona. Včasih se zgodi celo obratno, brez truda se zgodi super rezultat. Seveda si vedno vsi želimo slednjega, naj se zanj trudimo ali ne. To željo cenim, še posebej, če je na koncu dober rezultat. Tega je po trudu prav lepo cartati. Če ga ni (rezultata seveda, na trud redki gledajo) - sranje, upajmo, da bo drugič boljše. Nobena tragedija ni, če stvar ne uspe in prav je, da "delavcu" nihče ne zameri, saj je pokazal željo (in trud). Še posebej ni prav, da pametuje nekdo, ki se te zadeve ni lotil in jaz tokrat sem tak primer. A zavedajte se, da je ta "kolumna" zelo konstruktivna, v želji da se take stvari ne bi več dogajale.
In sicer se bom tokrat posvetil četrtkovi zabavi v ljubljanskem Bachusu, ki sem se je z veseljem udeležil. Razlogov za udeležbo je več, a obstaja celo nekaj takšnih, da sem iz stanovanja odšel šele ob 22.19 in ne ob 21:34, kot mi je bilo do sedaj ob takih priložnosti v navadi. Naj vam za začetek kopiram oglas iz facebooka, kjer so, tako kot na strani farmacevtskega društva(farma-drustvo.si, kjer si študenti farmacije radi pogledamo kaj je novega, čeprav je potrebno priznati, da stran izgublja svoj pomen, saj jo dokaj pogosto zamenjuje facebook), napisali sledeče:
Prideš na prvi žur študijskega leta 2009 / 2010? Seveda boš tam!
DRUG DEALER organizira tradicionalni otvoritveni žur študijskega leta. Tokrat bo v BACHUS CENTRU. Uživajmo v ritmih hišnega DJ-a, akcijskih cenah pijač ter splošno dobrem vzdujšu.
MOŽNOST VSTOPA SAMO Z LETAKOM oz. ŠTUDENTSKO IZKAZNICO (FFa)
Vstopnico lahko dobiš na info stojnici
V primeru glasbenih želja, napišite na wall eventa. MOŽNOST DOGOVORA ZA VRTENJE ZVRSTI GLASBE!
Tema žura: "Moje Karte"
Vsak mora prinesti 5 poljubnih kart, katere mora "označiti" - na vsako od njih mora narisati en znak, ki bo samo njegov. Srček, ampula ali pa amoksicilin.
Le-te mu bomo ob vhodu vzeli in mu vrnili poljubnih 5 kart iz kupčka že zbranih kart.
Vaša naloga tekom žura bo, da nato najdete nazaj svojih 5 kart. Nikoli ne veste, če vam uspe vas morda čaka nagrada ;)
Cene pijač:
Bombay-Gin Tonic 2,5€
Bacardi Cola 2,5€
Vodka Juice 2,5€
Točeno Pivo 0,5L 2,5€
Tequila 2,5€
Bambus 2€
Ballantines 2,5€
Campari Juice 3€
Cuba Libre 4€
Bombica (3* Vodka + 1* Red Bull) = 10€
Ok, pa začnimo z možnostjo vstopa. Letakov je na našem faksu zmanjkalo precej hitro, zato so mi na info stojnici (sicer na splošno precej dobro delajo :) ) svetovali in razložili, da je študentska izkaznica povsem dovolj za identifikacijo osebe. Ob prihodu v bachus okoli polnoči sem bil šok...zaprepaščen! Nihče ni preverjal, ali hodim na fakulteto za farmacijo ali na Osnovno šolo Bežigrad. Lokal nabito poln, dihanje je na nekaterih mestih bilo nemogoče, da o plesu ne govorim. Farmacevti smo se več ali manj zgražali nad videnim, a smo se vseeno zabavali in uživali v ritmih hišnega DJ-ja, ki je vrtel uspešnice tega poletja. Vrhunec smo doživeli ob remixu stare uspešnice Za ona dobra stara vremena od Novih fosilov. Stara uspešnica a Novi fosili?! ;) Dobro...ajde, naj bo..."ipak" je hišni deejay, pa po polnoči lahko pridejo v bachus vsi, kolikor sem slišal. Dobro da vem.
Pijača: Ko sem zagledal bambus 2€ sem bil odločen poizkusiti, kako jih delajo v bachusu. Še pred prvim požirkom sem dobil rahlo skisan...račun, kjer je ob bambusu pisalo 4€. Pa dobro ajde, naj bo...glede na to, da so ostale cene držale.
Vrhunec je pa tema večera. Moje karte. Sam sem bil res neizviren, na svoje sem narisal asa od kare. Kaj se bom trudil, če ne znam? A ko sem vstopil, nisem nikjer zasledil koga, ki bi mi jih vzel. Tako kot moji kolegi ne. Ob tem je spoznavanje kolegov izgubilo ves smisel, pri vseh "tujcih", ki so bili noter, pa tudi izmenjavanja kart ni bilo videti. Vseeno sem uspel spoznati nekaj naših in drugih ljudi, zahvala pa gre predvsem mojim specialnim očalom, ki daleč naokoli niso imele konkurence.
Zadnji dve uri sem z bližnjimi prijatelji-cami, preživel na samem koncu lokala, kjer smo se eni s kelnarjem izjemno zabavali, nekateri pa tudi na kakšen drugačen način (cenzura).
Lokal sem zapustil v zadnji skupinici, za nami so ostale samo čistilke, varnostniki (še nikoli tako malo dela) in kelnarji.
Kot je rekel moj kolega: Tako slabega spoznavnega žura pa še ne.
Pa vendar, bodimo objektivni: žur sam po sebi sploh ni bil tako slab. Bil je OK, v skladu s povprečnim, morda celo dobrim študentskim žurom, razen prevelike gužve, ki pa se je sorazmerno manjšala od dveh dalje..a ko se gre za farmacevtske žure, je logično da pričakujemo maksimum. Ti so bili vedno najboljši.
Lp, Gomi
Danes bom ponovno malo ocenjeval, česar ste lahko na mojem blogu že navajeni. Morda večkrat kot ocene pišem kritike. Ne vem niti točno, kje je razlika med obema, a se mi tako zdi.
Ljudje velikokrat nekaj naredimo v želji, da bi izpadlo super, a na koncu izpade...kot da bi izpadlo iz aviona. Včasih se zgodi celo obratno, brez truda se zgodi super rezultat. Seveda si vedno vsi želimo slednjega, naj se zanj trudimo ali ne. To željo cenim, še posebej, če je na koncu dober rezultat. Tega je po trudu prav lepo cartati. Če ga ni (rezultata seveda, na trud redki gledajo) - sranje, upajmo, da bo drugič boljše. Nobena tragedija ni, če stvar ne uspe in prav je, da "delavcu" nihče ne zameri, saj je pokazal željo (in trud). Še posebej ni prav, da pametuje nekdo, ki se te zadeve ni lotil in jaz tokrat sem tak primer. A zavedajte se, da je ta "kolumna" zelo konstruktivna, v želji da se take stvari ne bi več dogajale.
In sicer se bom tokrat posvetil četrtkovi zabavi v ljubljanskem Bachusu, ki sem se je z veseljem udeležil. Razlogov za udeležbo je več, a obstaja celo nekaj takšnih, da sem iz stanovanja odšel šele ob 22.19 in ne ob 21:34, kot mi je bilo do sedaj ob takih priložnosti v navadi. Naj vam za začetek kopiram oglas iz facebooka, kjer so, tako kot na strani farmacevtskega društva(farma-drustvo.si, kjer si študenti farmacije radi pogledamo kaj je novega, čeprav je potrebno priznati, da stran izgublja svoj pomen, saj jo dokaj pogosto zamenjuje facebook), napisali sledeče:
Prideš na prvi žur študijskega leta 2009 / 2010? Seveda boš tam!
DRUG DEALER organizira tradicionalni otvoritveni žur študijskega leta. Tokrat bo v BACHUS CENTRU. Uživajmo v ritmih hišnega DJ-a, akcijskih cenah pijač ter splošno dobrem vzdujšu.
MOŽNOST VSTOPA SAMO Z LETAKOM oz. ŠTUDENTSKO IZKAZNICO (FFa)
Vstopnico lahko dobiš na info stojnici
V primeru glasbenih želja, napišite na wall eventa. MOŽNOST DOGOVORA ZA VRTENJE ZVRSTI GLASBE!
Tema žura: "Moje Karte"
Vsak mora prinesti 5 poljubnih kart, katere mora "označiti" - na vsako od njih mora narisati en znak, ki bo samo njegov. Srček, ampula ali pa amoksicilin.
Le-te mu bomo ob vhodu vzeli in mu vrnili poljubnih 5 kart iz kupčka že zbranih kart.
Vaša naloga tekom žura bo, da nato najdete nazaj svojih 5 kart. Nikoli ne veste, če vam uspe vas morda čaka nagrada ;)
Cene pijač:
Bombay-Gin Tonic 2,5€
Bacardi Cola 2,5€
Vodka Juice 2,5€
Točeno Pivo 0,5L 2,5€
Tequila 2,5€
Bambus 2€
Ballantines 2,5€
Campari Juice 3€
Cuba Libre 4€
Bombica (3* Vodka + 1* Red Bull) = 10€
Ok, pa začnimo z možnostjo vstopa. Letakov je na našem faksu zmanjkalo precej hitro, zato so mi na info stojnici (sicer na splošno precej dobro delajo :) ) svetovali in razložili, da je študentska izkaznica povsem dovolj za identifikacijo osebe. Ob prihodu v bachus okoli polnoči sem bil šok...zaprepaščen! Nihče ni preverjal, ali hodim na fakulteto za farmacijo ali na Osnovno šolo Bežigrad. Lokal nabito poln, dihanje je na nekaterih mestih bilo nemogoče, da o plesu ne govorim. Farmacevti smo se več ali manj zgražali nad videnim, a smo se vseeno zabavali in uživali v ritmih hišnega DJ-ja, ki je vrtel uspešnice tega poletja. Vrhunec smo doživeli ob remixu stare uspešnice Za ona dobra stara vremena od Novih fosilov. Stara uspešnica a Novi fosili?! ;) Dobro...ajde, naj bo..."ipak" je hišni deejay, pa po polnoči lahko pridejo v bachus vsi, kolikor sem slišal. Dobro da vem.
Pijača: Ko sem zagledal bambus 2€ sem bil odločen poizkusiti, kako jih delajo v bachusu. Še pred prvim požirkom sem dobil rahlo skisan...račun, kjer je ob bambusu pisalo 4€. Pa dobro ajde, naj bo...glede na to, da so ostale cene držale.
Vrhunec je pa tema večera. Moje karte. Sam sem bil res neizviren, na svoje sem narisal asa od kare. Kaj se bom trudil, če ne znam? A ko sem vstopil, nisem nikjer zasledil koga, ki bi mi jih vzel. Tako kot moji kolegi ne. Ob tem je spoznavanje kolegov izgubilo ves smisel, pri vseh "tujcih", ki so bili noter, pa tudi izmenjavanja kart ni bilo videti. Vseeno sem uspel spoznati nekaj naših in drugih ljudi, zahvala pa gre predvsem mojim specialnim očalom, ki daleč naokoli niso imele konkurence.
Zadnji dve uri sem z bližnjimi prijatelji-cami, preživel na samem koncu lokala, kjer smo se eni s kelnarjem izjemno zabavali, nekateri pa tudi na kakšen drugačen način (cenzura).
Lokal sem zapustil v zadnji skupinici, za nami so ostale samo čistilke, varnostniki (še nikoli tako malo dela) in kelnarji.
Kot je rekel moj kolega: Tako slabega spoznavnega žura pa še ne.
Pa vendar, bodimo objektivni: žur sam po sebi sploh ni bil tako slab. Bil je OK, v skladu s povprečnim, morda celo dobrim študentskim žurom, razen prevelike gužve, ki pa se je sorazmerno manjšala od dveh dalje..a ko se gre za farmacevtske žure, je logično da pričakujemo maksimum. Ti so bili vedno najboljši.
Lp, Gomi
08 oktober, 2009
Najnovejše o najmočnejšem #14
Chuck Norris lahko zapre Task manager v Windowsih s Task managerjem v Windowsih.
Chuck Norris pusti sporočilo pred piskom.
Chuck Norris lahko dvakrat pripali isto vžigalico.
Chuck Norris je naučil njegovo žogo, da drži v ravnotežju tri delfine, enega nad drugim.
Ko Chuck Norris kaže rogove komu na sliki, to ne pomeni, da je otročji. To pomeni zgolj, da si je 5 minut nazaj privoščil njegovo punco.
Chuck Norris se je enkrat preizkusil na detektorju laži. Po eni uri se je detektor začel potiti in po dodatnih dvajsetih minutah je priznal, da je lagal.
Chuck Norris zmore prešteti vse padajoče kapljice med nevihto.
Ko Chuck Norris vozi motor, motor nosi čelado.
Chuck Norris se je rodil s tem ko je predrl trebuh svoje mame s svojim pick-upom.
Kjer gre mimo Attila, ne raste več trava, kjer gre mimo Chuck Norris, začne rasti brada.
Ko Chuck Norris parkira pick-upa pred neko garažo, redarji odpeljejo garažo.
Lp, Gomi
Chuck Norris pusti sporočilo pred piskom.
Chuck Norris lahko dvakrat pripali isto vžigalico.
Chuck Norris je naučil njegovo žogo, da drži v ravnotežju tri delfine, enega nad drugim.
Ko Chuck Norris kaže rogove komu na sliki, to ne pomeni, da je otročji. To pomeni zgolj, da si je 5 minut nazaj privoščil njegovo punco.
Chuck Norris se je enkrat preizkusil na detektorju laži. Po eni uri se je detektor začel potiti in po dodatnih dvajsetih minutah je priznal, da je lagal.
Chuck Norris zmore prešteti vse padajoče kapljice med nevihto.
Ko Chuck Norris vozi motor, motor nosi čelado.
Chuck Norris se je rodil s tem ko je predrl trebuh svoje mame s svojim pick-upom.
Kjer gre mimo Attila, ne raste več trava, kjer gre mimo Chuck Norris, začne rasti brada.
Ko Chuck Norris parkira pick-upa pred neko garažo, redarji odpeljejo garažo.
Lp, Gomi
07 oktober, 2009
Kako uspavati kokoško?
Zadeva je enostavna. Ni skrivnost, da so kokoši glupe živali. Prav tako ni skrivnost, da v temi tkokoš in njej sorodne živali spijo, ob svetlobi (še posebej prvi) pa veselo kokodakajo, (čeprav so se ravnokar zbudile)... in če imamo ta dva podatka lahko logično sklepamo, kako uspavati (in kasneje zbuditi) kokoš.
Praktično nam je vse skupaj demonstriral klubski maser in maskota kluba Dario. Najdeš glavo, pazduho, zaviješ, počakaš par sekund in to je približno to.
Če bi delovalo tudi pri partnerki? Na vašem mestu ne bi probal. Vredno se je bati, da bo rezultat pozitiven. Kaj pa pol?
Lp, Petelinček Rok
Praktično nam je vse skupaj demonstriral klubski maser in maskota kluba Dario. Najdeš glavo, pazduho, zaviješ, počakaš par sekund in to je približno to.
Če bi delovalo tudi pri partnerki? Na vašem mestu ne bi probal. Vredno se je bati, da bo rezultat pozitiven. Kaj pa pol?
Lp, Petelinček Rok
05 oktober, 2009
Ka ti bo urbana, če ne moreš do nje?
Za mano je otvoritveni dan letošnje študijske sezone. Študijske, kajti dan se je šele dobro začel in čez nekaj ur se bom nahajal na drugem koncu Ljubljane, kjer bomo s farmacevti naše generacije imeli tradicionalni, že 6.piknik (Terčelj, ti si bomba!).
No, zelo neprijetno presenečenje pa je zame bilo dejstvo, da do danes nisem prišel do zloglasne urbane, magične kartice, ki naj bi Ljubljančane in tukajšnje okupatorje rešila vseh muk pri prevozih z avtobusi, vlaki, sedežnico, parkiranju in drugem… Nisem pa prišel zato, ker se to čudo prodaja zgolj na LPP-ju, kar bi skupaj zneslo 2 mesti za celo prestolnico. Tam pa neskončna gužva in ker je čas denar sem raje šoferju dal evro za prihod domov. Morda se motim, podatki so neuradni, a v kioskih nimajo niti navadne urbane, ki naj bi jo imeli. Vsaj v dveh obiskanih so me odslovili.
Dragi Jankovič, ka ti bo urbana, če ne moraš do nje? Ja, imam kolo, a s prazno gumo in brez pumpe. Moj problem. Urbana bi pa morala biti tvoj.
Kočljiva situacija.
LP, Gomi
p.s. Kmalu na blogu! : Kako uspavati kokoš v 1 minuti?
Ko ob tebi zapleše Rajko…
V soboto sem bil po nekaj dneh Turčije spet na nočnem delu v Sloveniji. Tokrat v The clubu v Izoli, ki je po nekaj mesecih spet odprl svoja vrata. Na svojem delu šanka sva z bratom in ostalimi mirno srkala »kokakolo z nečistočami« in opazovala okolico. Nekaj metrov stran se je prazen prostor nenadoma zapolnil z osmimi osebami. Od tega je bilo šest žensk, po mojem okusu pa sta bile dve zelo lepi in fotogenični, morda celo supermodelki? Ob njih sta bila dva fanta: mr.xy in nihče drug kot primorski bogataš, lastnik oh in sploh licenc za miss tekmovanja in drugo, g. R.Hrvatič. V stilu je poplesaval okoli njegovih mačk (kako jih je našel?), ki so ena za drugo pile vodo in si vsake toliko kar nad šankom popravile šminko…
...V bistvu sem samo ljubosumen.
Lp, Gomi
...V bistvu sem samo ljubosumen.
Lp, Gomi
Naročite se na:
Objave (Atom)