Novoletne počitnice 2008/2009 (doživljajski spis)

OPOMBA: KDOR IŠČE PRIMER DOŽIVLJAJSKEGA SPISA (KER VEM, DA JE DANES V DOBI INTERNETA DOSTI TAKIH), MU NAJ POVEM, DA SPODNJI NI PRIMEREN ZA KAKRŠNOKOLI KOPIRANJE IN UPORABO V ŠOLI. DOŽIVLJAJSKI SPIS JE NA NIZKEM NIVOJU IN JE V NASLOVU UPORABLJEN ZGOLJ KOT IRONIJA. V NJEM SEM NAMREČ ZGOLJ ŽELEL SPOROČITI, KAJ SE JE Z MENOJ DOGAJALO TE DNI. RAJE SE NAUČITE RESNIH SMERNIC IN PRAVIL DOŽIVLJAJSKEGA SPISA, O KATERIH STE SE POGOVARJALI Z UČITELJICO. ČIMVEČ BERITE IN ČIMVEČ PIŠITE. VAJA DELA MOJSTRA! LEP SLOVNIČNI POZDRAV!
.
.
.

Moje počitnice so se začele 17.12.2008, ko sem prišel iz Rima v rodno Izolo. Že isti večer sem odšel s prijatelji ven. Bilo je zelo lepo. Igrali smo karte in peli jugoslovanske nostalgične pesmi. Alkohola nisem pil, saj sem vozil avto. Domov sem prišel okoli treh zjutraj. Ne spomnim se točno do kdaj sem spal, sem pa siguren, da do poznega, torej vsaj do 12.00.. V petek, 19.12. sem se po striženju udeležil skupščine Rokometnega društva Izola. Ker imam ta klub rad, sem z veseljem prisluhnil kaj se v klubu trenutno dogaja in kakšne plane ima za naprej. Glede na to, da niso obljubli nobene finančne pomoči bom še premislil, ali nadaljevati kariero ali ne. Verjetno jo bom, saj imam klub res rad. Sebe pa tudi.
V soboto sem se po nekaj časa dobil s punco. Težki trenutki so za nama in pred nama, saj se moja odsotnost precej pozna. Kljub vsemu sva odločena vztrajati, saj se za nas Slovence svet ne konča na meji, kot za Italijane.
21.12. sem šel v Ljubljano. V Ljubljani je vedno atraktivno, še posebej sedaj, ko me ni veliko tam. V nedeljo sem po obisku pri punci gledal tekmo Milan:Udinese. Končalo se je s 5:1 za Ancelottijeve varovance, zaradi česar sem bil presrečen. V ponedeljek sem obiskal sošolki, s katerimi sem se pogovoril o trenutnem stanju na slovenskih borzah. Situacija je na vseh frontah solidna, tako da ni nihče razočaran, pretirano zadovoljen pa tudi ne.
V torek sem šel v Mengeš gledat 5moških.com. Predstava je zelo dobra, a me ni navdušila glede na pričakovanja. Še en dokaz več, da ko veliko pričakuješ, malo dobiš. Sledilo je druženje z bivšimi sošolci, ki smo ga z vsemi zaključili v Kmšju. Tokrat nisem vozil avta.
V Kmšju me je obiskala tudi punca, s katero sva domov odšla v jutranjih urah. Ponovno sem spal do poznega (vsaj do 12.00). 24.12. sem odšel v Izolo. 25. 12. smo imeli doma božično kosilo. Spet smo vsi dobili veliko daril in spet sem zelo zadovoljen. Mislim, da sem bil priden in da božiček to ceni. Tudi letos se bom potrudil biti vsaj tako priden kot lani. 26.12. je bila gimnazijska razredna žurka pri meni doma. Prišlo nas je precej, celo nekateri, ki niso hodli v naš razred. Bilo je zanimivo, veselo in ljubezni polno, škoda le, da je trajalo zgolj 12 ur. 
27.12. je moj oče praznoval abrahama. Za jedačo in pijačo je bilo v Hotelu Marina odlično poskrbljeno in imeli smo se odlično. Po praznovanju sem se poslovil od vseh bližnjih in 28.12. ob 05.35 odrinil v Banja Luko. Mesto se od lani ni nič spremenilo, poznali smo že vse in drugo leto smo spet vabljeni. Obljubil sem si, da ne grem več, pa ne zato, ker bi bilo dol slabo (dol odlično je!), temveč ker je potrebno doživeti še kaj drugega. 2x je dovolj, čeprav Italijani pravijo, da »ni dveh brez tretje« in tudi »Nikoli ne reci nikoli«. Ampak jaz sem se odločil in kolikor se poznam, je zadeva jasna. Bureki, čevapčiči, šleskavice, vešalice, kajmak, šnicle, čebula, kruh, pivo, vino.... uglavnem ena sama bosanska žurka me kar nekaj časa ne bo videla. Tudi tam nisem vozil, razen 2.1.2009 domov od hrvaško-slovenske meje dalje. Ko sem prišel domov, sem preživel še nekaj časa s starši, od ponedeljka do danes (četrtka) pa sem bil v Ljubljani. Spet sem čas preživljal s punco in prijatelji/cami. Danes je 8.1.2009. Matematika mi pravi, da me ni bilo na vlaku 22 dni. Vsem pa naj bo jasno, da danes sem in še bom nadoknadil. * 2 uri in 40 minut iz Ljubljane do Kopra in 6 ur in 30 minut (če ne bo zamude ) iz Trsta do Rima (prestop v Benetkah). V Benetkah dobim vlak z elektriko, tako da bom do Rima mirno pogledal dva filma.*

Počitnice so mimo, konec lepega, nema jebanja bez kajanja, brez moke ni kruha, prazna vreča ne stoji pokonci, brez muje se še čevelj ne obuje in še bi lahko našteval... a to je že višji nivo od osnovnošolskega, zato bom zaključil z: Bilo je lepo in komaj čakam naslednje.

p.s. bjonda in rdeča še kar filozofirata, a z upanjem zrem v »sedežni red« novega vlaka
Lp, Gomi