Drugi svet

En lep pozdravček vsem skupaj.
Težak teden je za mano, tudi dokaj uspešen. Najprej je potrebno povedati, da se učim približno 10 ur na dan, v ostalem času pa srkbim za esencialne stvari. Življenje je borba, a ne se predat!
V ponedeljek sem bil dve uri na faksu, kjer nam je predaval nek gospod, ki se mu že na daleč vidi, da je Dr. v pravem pomenu besede. Sicer Oliver Dragojevič stil, ampak verjetno malo bolj izobražen. Bil je iz Nemčije, angleščino pa trosil iz rokava kot za šalo. Tudi marsikaj novega sem se naučil, sigurno več, kot med predavanji naših predavateljic.
Čez nekaj uric sem izvedel presenetljiv rezultat kolokvija od Organske kemije, tako da je indeks bogatejši za eno devetkico. Sem bil prav vesel, vam moram priznat.
Za zvečer pa smo se s sošolci dolgo pripravljali za ... ne nismo šli žurat...žur do 10.julija odpade...pripravljali smo se za športne igre fakultete za farmacijo. Sicer smo vedeli, da se nas vsi bojijo in vlogo favorita tudi sprejeli, čeprav smo pričakovali, da nam bo trda predla. Začelo se je z rutinirano zmago proti prvim letnikom (2:0), v pravem derbiju pa smo povedli proti tretjim. In ko je že kazalo na zmago, smo prejeli gol od glavnega virtuoza nasprotnikov, za katerega sem ves čas opozarjal, da ga je treba podvajat. 1:1 je pomenilo, da smo drugi v skupini, saj so tretji premagali prve s 3:1 in zaradi več danih golov bli kao prvi (ma dej nehaj!). Sledil pa je eden največjih šokov, kar sem jih kdaj doživel na športnem terenu. Obe "zmagovalki" skupin (3.in 4.letniki) so se nenadoma odločili, da bi bilo najbolje igrat kar finale (ma dej nehaj!)...češ da ni časa za polfinala (ma dej nehaj!), za katera smo bili sklepčni pred začetkom tekmovanja. Hahh....potem smo se kregali in kregali in uveljavljali svoje veto... pa nič od tega. Kljub posredovanju profesorice, ki je ugotovila da je igrala celo ena ekipa, ki ni bila prijavljena (ma dej nehaj!) in nam tako kradla dragoceni čas.... na koncu je res zmanjkalo časa in bili smo primorani igrati za 3.mesto. (ma dej nehaj!)
Kljub temu, da smo ostali povsem brez volje, saj nismo športno prenesli nešportnih dogodkov pred tem..., smo še zbrali dovolj moči in nekako z levo roko premagali absolvente (5.letnik) z 2:0.
NAJVEČJI MOŽEN ŠKANDAL V ZGODOVINI ŠPORTA, DVE ZMAGI, ENA IZENAČENA, RAZLIKA V GOLIH 5:1 IN ŠELE TRETJE MESTO!? MA DEJ NEHAJ! NI ŠANS!!!
Sledil je bojkot podelitve v izraz nestrinjanja s sistemom, medaljam in praktičnim nagradam pa smo se odpovedali v dobrodelne namene za Kosovo protikoruptivno komisijo. Dobesedno.

SNaslednje dni sen se učil Fizikalno farmacijo, do četrtka, ko smo to čudo tudi pisali. Pred kolokvijem nam je neka asistentka solila pamet, da kako je blo v "njihovih časih" vse dosti težje kot pri nas, je pa priznala, da se je za najbolj obsežen izpit imela čas učit 17 dni. Ja, res zanimivo, temu se reče nesmisel-še nekako drugače v matematiki, a se zdaj ne spomnim (Gallo?!). Jaz se zadnje čase za neko stvar učim maksimalno 5 dni, ker je toliko tega, da si več ne morem privoščit. Smo pa izvedeli, da so že znani rezultati od FTja, a da bodo objavljeni šele naslednji dan. "Zakaj le?", smo se spraševali. "Zakaj ne moremo izvedeti zdaj, če smo že tukaj?" Šli smo do ene izmed glavnih na katedri, ki nas je prav tako zavrnila, tako da ni blo druge kot počakat naslednji dan.

Na kolokviju mi ni šlo dobro, pričakuje se lahko vse, kar bo več kot 7 pa bo prvovrstno presenečenje.

V petek so bili rezultati šele ob 12.30 (zakaj le?!), tako da sem do takrat doživljal še par ur živčnosti. No, vse se je dobro končalo, nepričakovana osemka je naslednja v indeksu. Za žur!

Za vikend sem ostal kar v Ljubljani, saj se morem učit. Juti je nova preizkušnja - instrumentalna farmacevtska analiza. Že sliši se tako, da me je kar groza, samo ko pomislim. Upam na najboljše, kot pri fifi. S kolego Repovžem sva se te dni tudi dvakrat dobila, da se kej učiva. Nekaj sva znala, dosti pa ne. A jutri bo druga zgodba, tisto je bil le trening. :)
Ko sva končala...pozno zvečer sem šel z bratovim ponijem od Repovža proti domu....uletavam po pločniku... in naenkrat mimo mene kriminalisti, ki mi presekajo pot. "S policije smo, ustavi se!"
Pomislim na nov zakon: "Ajejjjjjjj, gotovo, zdej mi bo nabila kazni, da se ne bom videl ven!". Pride iz avta, mi pokaže destintiv, vse je bilo po pravilu stroke...
Kriminalistka: "Eno hudo kaznivo dejanje..."
jaz sam pri sebi: "Ajejjjjjjj, gotovo, zdej mi bo nabila kazni, da se ne bom vidu ven! Luči, zvonec, po pločniku sem vozil 30 na uro...."
Kriminalistka: "...se je zgodilo tukaj v okolici, ustavili pa smo vas, ker ustrezate opisu storilca."
Mooooooooooooo ke fleš... Sam sem se le nasmejal in rekel:
"Ja vredu in?:>" Pa me je prosla za dokument in me spustila...
Zamerim si, ker nisem izvedel za kakšno dejanje se je šlo. Upam, da so ga našli, sicer me bodo prišli iskat na dom, kdo ve kaj si bodo mislili sosedi.

Se dogaja, se dogaja, tudi ko se "samo učim", se dogaja.

LP, Gomi