17 april, 2009

Rahlo fiziološka interpretacija

Odločil sem se napisati intepretacijski esej, bolj interpretacijski kot esej ampak važen je namen. Sicer bi moral iti spat, ampak kaj naj, sedaj me je primlo.
Izbral sem si del pesmi izolske legende Vlada Jeremiča. Posebnež je, saj je to ena redkih legend, ki ga praktično nihče ne pozna. Pravzaprav si upam trditi, da ni veliko bolj znan od mene. :)
Takole gre:

Tam na travi, na obali
Sva se slekla kot v šali.
Je bil šum
Je bil bum
Je bil dum, dum, dum.
Ko sva spala v hiški mali,
Sva se slekla kot v šali
Je bil šum,
Je bil bum,
Je bil dum, dum, dum.

Ljudje se velikokrat obnašamo glede na to kar vidimo, a signali se od zunaj pretvorijo v notranjosti in povzročijo neke posledice, ki so vidne na ven, a mi jih čutimo tudi od znotraj (dober začetek!!!). Nekateri bi to razumeli kot razkol med impresionizmom in ekspresionizmom, a jim dovolim da si to predstavljajo tudi drugače. Izločanje testosterona je značilni proces v moškem telesu, kot progesteron v ženski,....ki se zgodi... pač ko se mora zgoditi! Kaj zdej, treba vsako stvar razložit al kaj?
No in naš Vlado Jebemič...pardon...Jeremič je prava muškarčina. On povabi deklico na travo, na obalo...no nisem siguren ali na travo ali na obalo, mogoče pa je trava na obali. Kdo ve. Sklepam že lahko tako. Mislim si lahko tudi, da sta bila nekje na travi, a je pesnik zgolj zaradi svoje prisotnosti pričaral vzdušje, kot da bi bila na obali. Punca je bila seveda temu primerno razgreta in kot se za obalo spodobi se je počasi slekla. Ali je bilo sonce ali ne nam avtor noče povedati....pa dobro kaj, kaj ma to veze...saj poznamo tudi nočno kopanje in to Vladotu kot Izolanu ni tuje! Po tem, ko se je z njo avtor malce pošalil, se je pošalil še s seboj in iz sebe vrgel odvečno obleko...pa ja, pač tiste cote, ki je mel gor! In takrat, takrat, ko je on to odvrgel, se je tisti ženski zazdelo kot, da je zaslišala nek šum. Ma kaj šum, še nekaj je slišala in tokrat je bil pravi bum! Skupaj sta se prepustila toku obale in trave in oba sta slišala zgolj še dum, dum in dum. Težko je razbrati ali stoječki ali ležečki, sploh zaradi tega ker vemo da je Jeb..Jeremič močan fant in lahko duma tudi stoječki. Ampak kaj ma to veze?! Dum je bil kot Bog zapove, to zagotovo. Pravljična številka tri to nazorno nakazuje. Očitno sta se dumala kot v pravljici.
A jim ni bilo zadosti...a ne! Mogoče njej, ampak Jeremič je imel še par vicev na zalogi. In tukaj se zgodi drugi del. Odšla sta v hiško. Zagotovo ni bilo na travi, pod hišo namreč trava ne raste, saj nima svetlobe in ne more porabljati ogljikovega dioksida. Ni znano ali je na obali ali kje drugje, ampak glede na to, da sta se kasneje še enkrat slekla ni bilo druge, kot da sta se prej vmes oblekla....tako da zna bit, da sta morala iti malo dlje od obale/trave, sicer se ne bi oblačla za tistih 100 metrov a? ...Pa dobro sej nema veze!!! ... A glej ga zlomka. Po novih šalah našega junaka Vladota, je bil tudi v hiški šum, bum...isto kot ob obali. In seveda je bil tudi dum, dum, dum!
Dva puta torej. V eni pesmi. Vsaka čast Jeremiču.

Nauk zgodbe: Če nisi Jeremič, si zmisli kašen dober vic.



LP, Gomi ;)

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

ti je tebi šele zdej pomlad udarla na plano? :)

Gomi pravi ...

ne vem če :)

Vsega je kriv Jeremič!