14 januar, 2010

Burn!

Ura je 14:47 in nahajam se v stanovanju v Ljubljani. Ravnokar sem popil burn, energijsko pijačo, v kateri sem odkril pravzaprav zelo dober okus, boljši od redbulla in če ni vodke zraven, so učinki dokaj privlačni. Malce sem namreč zaspan in verjamem, da me bo ta izdelek Cocacole, ki ga med drugim prodajajo v najboljšem sosedu, popeljal v bolj budne vode. Čakam brata, ki ne vem točno kje je, potem pa bomo kmalu šli v Izolo. Tam nisem bil že več kot 10 dni....brat je ravnokar prišel. Iz faksa. Baje da je delal ko nor. Bogi zobozdravnik, je utrujen. Kakšen srček. Zvoniti je moral, saj sem pustil ključ v ključavnici. Ker sem na glas poslušal ZZ top je moral malce čakati, saj nisem slišal zvonca. Krasno.

No, ta teden v Ljubljani je bil res zanimiv.
(peesda ne morem se skoncentrirat: brat teži, da je lačen in se pogajava o tem kako bova šla domov, ker morava še dve osebi pobrat; eno v Novih stožicah, eno pa v Rožni dolini....svašta...kdor ve, kje je kaj v Ljubljani, mu je verjetno jasno, da bom postal sredi vožnje živčen, še posebej ker bo ura kmalu 16, kar pomeni velika gužva in sranje na cesti....da ne govorim o tem, da imam svnjski avto, predvsem noter bolj kot zunaj...in o tem, da imam ob 18.00 trening tekmo z mladinci Kopra, na katero bom zeloo verjetno zamudil).

No, da nadaljujem s tednom. V bistvu sem se pretežno učil, predvsem v ponedeljek. S sošolci smo dali svoj maksimum, naredili najboljše plonke v zgodovini farmacije, toda kaj, ko jih nismo mogli uporabit. Kontrola na izpitu je bila kar na nivoju in dvema kolegicama so plonke našli in vzeli, mislim pa, da sta izpit vseeno odpisali do konca brez sankcij. Farmacija rules!

Po izpitu je sledilo sproščanje in ob cvičku (?!) smo znova reševali svet, rešili pa nič. Domov sem prišel po pojetem kebabu ob petih zjutraj in drugi dan sem izkoristil za počivanje. Danes zjutraj spet vaje, ob računalniku smo s simulacijo odkrivali skrivnosti absorbcije, razporeditve in eliminacije zdravila iz telesa. Ful žur. Zadetek v bistvu :).

Aja, pa Jurmanu in Pipanovi voščim še v imenu bloga. Vse najboljše, starine!
Tudi jaz jih bom mel kmalu 22, do takrat pa bom užival. Vsaj potrudil se bom. Izpitov namreč v tem obdobju ne bo manjkalo. Tudi zato grem domov, da se dobro najem, natreniram (treningi tudi v soboto in nedeljo) in tako psihično kot fizično pripravljem vstopim v drugi del januarja.

LP, Gomi

1 komentar:

Unknown pravi ...

Hvala, Gomezelj:D starine, pa te fore... but I'm still not 25!! :))
Upam, da je blo vredno it na tekmo:P